Najdi forum

Na vas se obračam v upanju, saj veste kako pribito drži več glav več ve;

Naj začnem!Bistvo tega namena je,da sem se obrnil na vas in v upanju na kakšno lepo spodbudno besedo pa vsaj upam,da ne bo zame konec sveta.
Znašel sem se v bolečem strahu,kajti potihem sem odkril,da si moja žena dopisuje po tem forumu.Vedno znova odpira neke zastarele teme,ali pač neke nove,komentira od političnih,do ne vem česa vse in vse do intimnih tem,kar pa najbolj boli in tukaj
Ker pa sem zaupanje sedaj izgubil in se matram že leto dni in tako ne morem naprej sem se odločil,da se bom “ločil”!! Imava družino, svojo hišo,oba dobri službi.Ampak razumeti me morate,da mi gre,kar na bruhanje kaj vse piše.Srce mi razbija,ko berem njene besede.Včasih se matram,da zaspim in imam občutek,da me bo razneslo.Ko sem na delu se fokusiram na vse njene zapiske in samo premišljujem.Sem slabe volje in ne morem normalno v nov dan.Kaj vi menite ali naj ostnem ali grem?Naj povem še,da kot moški sem zelo ljubeč ,čustven in mož besede!

Mož besede? Torej pisatelj?
Ne se sekirat, sooči jo s tvojimi ugotovitvami in potem boš vedel kaj ti je storiti.
Mož beseda pa je tisti, ki naredi, kar je obljubil. 😉

Ne vem kaj tako ‘groznega’ piše da bi to bil razlog da ti podviješ rep med noge pa greš.
Ljubi bog ! Ženska vendar ima pravico imeti svoje mnenje in si ga deliti z drugimi. Tudi politika sodi zraven. Kaj je v tem slabega ? Če pa te vara, pol pa je to čisto druga zadeva. Lahko si kupiš kremo za poliranje rogov ali pa rešite to kot civilizirani ljudje,z pogovorom.
Fant, mlad si…perspektiven si … izklopi internet … in … ‘parlais’. Mogoče boš tudi spoznal
da obstajajo žene ki znajo samostojno razmišljati.
Da ti povemo ali naj greš ali ostaneš ? Ti to resno ? 🙂

nova
Uredništvo priporoča

Kaksne stvari pa pise?

Po tvojem pisanju sodec je se nisi soocil s tem. Vsedita se za mizo in se iskreno pogovorita od kod izvira problem. Vprasaj jo vse stvari, ki jih sprasujes tukaj. Ocitno je forum vajin mediator, nista pa se pogovorila iz oci v oci.

Vso steco in veliko poguma zelim!

Ja žal gre za varanje!


Kaksne stvari pa pise?

Sem se soočil za besede,za katere sem prebral,to da si želi nove zveze,nove avanture.
Sprašuje in išče si ljubimca.
Nisem pa nekaj v tri krasne napisal,politika je samo dodatno,da če je že kaj na tem,da ravno pridna in zvesta ostane,da si samo domišljam!
Sem rešil zadevo na svoj način pa še vedno vztraja,da ni nič.

Mož besede? Torej pisatelj?
Ne se sekirat, sooči jo s tvojimi ugotovitvami in potem boš vedel kaj ti je storiti.
Mož beseda pa je tisti, ki naredi, kar je obljubil. 😉
[/quote]

Hvala.


Ehh moj Samire… z bludnico ne moreš živet.
Upam da ti je to jasno.
Za varanje ni opravičila.

Ja žal gre za varanje!
[/quote]


Tega ne morem jemati resno.. preveč diskrepanc in nedoločnikov. Pravzaprav ni enega samega konkretnega podatka.

Predvsem pa: “Mož besede?”

Z ženo niste spregovorili niti besede, sebi pa dajete ta pomen. Namesto tega greste špecat na forum, pa še to slabo, ker vsebine praktično ni.

Pravi “mož besede” bi z ženo imel že ves čas iskreno komunikacijo in do nekih kvazi skrivnosti preko forumov niti ne bi prišlo.
Alternativno bi se pa glede tega zmogel z njo TAKOJ pogovoriti in ne celo leto ZASLEDOVATI.

V tej izmišljeni zgodbici je govora o revi. Preplašencu. Copati. Navzven se napihuje kot balon, navznoter ve, da se ne upa ničesar.. še poizvedeti kaj se dejansko dogaja z ženo ne.

Zastrašujoče je, da v realnem življenju celo poznam ljudi, ki tako reagirajo.. nojevsko.. in občasno napihovalno: velepomembno, kjer se pa potem ne zgodi nič.
Nič čudnega.. saj to obstaja že tisočletja:
“Tresla se je gora, rodila se je miš.”

De omnibus disputandum..

Aja,a tako?!
Hvala za tak odgovor.Jaz sem se vsedel že parkrat za mizo pa vedno neki izgovori.
Ja mož besede sem,kaj je tu narobe?
Se ne ukvarjam več z njo,naredil sem konec in zdaj lahko svobodno piše,komunicira in išče idiota,ki bo to prenašal.Bistvo pa je,da vsega pa tudi nisem postavljal na zid.
Lp Samir


Tega ne morem jemati resno.. preveč diskrepanc in nedoločnikov. Pravzaprav ni enega samega konkretnega podatka.

Predvsem pa: “Mož besede?”

Z ženo niste spregovorili niti besede, sebi pa dajete ta pomen. Namesto tega greste špecat na forum, pa še to slabo, ker vsebine praktično ni.

Pravi “mož besede” bi z ženo imel že ves čas iskreno komunikacijo in do nekih kvazi skrivnosti preko forumov niti ne bi prišlo.
Alternativno bi se pa glede tega zmogel z njo TAKOJ pogovoriti in ne celo leto ZASLEDOVATI.

V tej izmišljeni zgodbici je govora o revi. Preplašencu. Copati. Navzven se napihuje kot balon, navznoter ve, da se ne upa ničesar.. še poizvedeti kaj se dejansko dogaja z ženo ne.

Zastrašujoče je, da v realnem življenju celo poznam ljudi, ki tako reagirajo.. nojevsko.. in občasno napihovalno: velepomembno, kjer se pa potem ne zgodi nič.
Nič čudnega.. saj to obstaja že tisočletja:
“Tresla se je gora, rodila se je miš.”
[/quote]

Komunikacija med ženo in možem je odvisna od obeh. Torej, če le eden od njiju želi drugemu nekaj zamolčati, prikriti, bo to z lahkoto opravil, če ga le ne peče vest prehudo…

Gre za dvosmerni odnos in obtoževanje v tem smislu je khm.. hecno.
Res pa je, da manjka vsebine v tej tožbi o moževi ženi…

Kot Agatha Christie, ki vse do konca knjige ne poda bralcu vseh potrebnih podatkov, ste sedaj tudi sami naenkrat spremenili vstopne podatke.
Torej ste se z njo glede “varanja” že soočili predhodno, takoj ko ste ugotovili za dopise, ki vas motijo?
Kaj se je dogajalo v tem letu, ko ste ji sledili?
Kako to, da ni ugotovila, da ji sledite, če ste jo pa glede tega soočili?

De omnibus disputandum..

Komunikacija med ženo in možem je odvisna od obeh. Torej, če le eden od njiju želi drugemu nekaj zamolčati, prikriti, bo to z lahkoto opravil, če ga le ne peče vest prehudo…

Gre za dvosmerni odnos in obtoževanje v tem smislu je khm.. hecno.
Res pa je, da manjka vsebine v tej tožbi o moževi ženi…
[/quote]

Pišemo lahko o tistem, kar vidimo. Vidimo pa le eno plat medalje in ta vsebuje hude anomalije. Na te opozarjam.

Opravičevati nekoga vnaprej zaradi anomalij ni smiselno. Glede “krivde”, sem pa že večkrat zapisal, da pratkično ni variante, da bi zgolj ena stran nosila 100% odgovornost.

You need two to Tango, sem že večkrat zapisal prav v debatah z vami (ko ste želeli prikazati, da je krivda le na eni strani).

De omnibus disputandum..

Pišemo lahko o tistem, kar vidimo. Vidimo pa le eno plat medalje in ta vsebuje hude anomalije. Na te opozarjam.

Opravičevati nekoga vnaprej zaradi anomalij ni smiselno. Glede “krivde”, sem pa že večkrat zapisal, da pratkično ni variante, da bi zgolj ena stran nosila 100% odgovornost.

You need two to Tango, sem že večkrat zapisal prav v debatah z vami (ko ste želeli prikazati, da je krivda le na eni strani).
[/quote]

In kako v procentih opredeliš krivdo?
V življenju je povodov za naše ukrepanje, izključno na osnovi čustev, malo morje. Ponavadi gredo te zgodbe nekako takole: Najprej se eden počuti zapostavljenega, a tega ne pove. Drugi misli, da je vse vredu in da prvi vidi njegov trud v smeri izboljšanja življenjskih pogojev in ekonomskega stanja družine. Prvi še sem in tja predlaga: “Kaj pa če bi kupili še to ali ono?” Drugi zaviha rokave, ker misli, da je pač on/ona tisti/tista, ki se bo žrtvoval/žrtvovala za to, da bodo še malo bolje živeli…
Prvi se počuti še bolj osamljenega, čeprav je drugi večino skupnega časa doma, tam, na voljo in dosegljiv kadarkoli. A prvi zaradi “zamere” noče govoriti z drugim.
Prvi se začne razgledovati… No, nekateri se razgledujejo vedno in ne glede na zakonski stan. Prvi si najde tretjega, ki mu je všeč in za katerega misli, da mu bo bolje kot s prvim.

Štos zgodbe je, da brez komunikacije, ki je odlična in brez zavor, take “zamere”, ki izvirajo iz nekih pričakovanj, težko spravimo na skupni imenovalec in zgladimo zamere. Večina nas čustvene zamere jemlje smrtno resno, realno stanje pa preprosto potlači in pri odločanju ne igra več vloge glavnega ponderja.
Nato sledijo dejanja, dejanjem pa posledice. Krivda je pri obeh, a glavnino vedno nosi tisti, ki je gojil nerealna pričakovanja in se o teh ni pogovoril s partnerjem, ampak je kuhal zamero.
V mojem primeru pa je bilo celo tako, da sem se o tem pogovoril, a žena o realnem stanju ni želela razpravljati niti sprejeti faktov, ki so njeno čustveno dojemanje popolnoma demantirali.
Torej, kako opredeliti krivdo? Po čustvenem dojemanju prvega ali drugega? Nope. To je napačna pot. Krivdo se porazdeli po dejanjih. Čustveno dojemanje pa je potrebno preverjati vedno znova, vsak dan, za vsako dejanje in to usklajevati z realnim stanjem. To pa nujno vsebuje pogovor, tak, brez zavor in v katerem lahko katerikoli izmed partnerjev strese na mizo vse, gnev, jezo, žalost… brez posledic. Tak pogovor pa je mogoč le takrat, ko si partnerja 100% zaupata. A glej ga zlomka: Partner, ki goji zamero in kuha mulo drugemu ne zaupa več 100%…

Začaran krog, ki se sem in tja prekine, a redko brez zunanjega posega.

In kako v procentih opredeliš krivdo?
V življenju je povodov za naše ukrepanje, izključno na osnovi čustev, malo morje. Ponavadi gredo te zgodbe nekako takole: Najprej se eden počuti zapostavljenega, a tega ne pove. Drugi misli, da je vse vredu in da prvi vidi njegov trud v smeri izboljšanja življenjskih pogojev in ekonomskega stanja družine. Prvi še sem in tja predlaga: “Kaj pa če bi kupili še to ali ono?” Drugi zaviha rokave, ker misli, da je pač on/ona tisti/tista, ki se bo žrtvoval/žrtvovala za to, da bodo še malo bolje živeli…
Prvi se počuti še bolj osamljenega, čeprav je drugi večino skupnega časa doma, tam, na voljo in dosegljiv kadarkoli. A prvi zaradi “zamere” noče govoriti z drugim.
Prvi se začne razgledovati… No, nekateri se razgledujejo vedno in ne glede na zakonski stan. Prvi si najde tretjega, ki mu je všeč in za katerega misli, da mu bo bolje kot s prvim.

Štos zgodbe je, da brez komunikacije, ki je odlična in brez zavor, take “zamere”, ki izvirajo iz nekih pričakovanj, težko spravimo na skupni imenovalec in zgladimo zamere. Večina nas čustvene zamere jemlje smrtno resno, realno stanje pa preprosto potlači in pri odločanju ne igra več vloge glavnega ponderja.
Nato sledijo dejanja, dejanjem pa posledice. Krivda je pri obeh, a glavnino vedno nosi tisti, ki je gojil nerealna pričakovanja in se o teh ni pogovoril s partnerjem, ampak je kuhal zamero.
V mojem primeru pa je bilo celo tako, da sem se o tem pogovoril, a žena o realnem stanju ni želela razpravljati niti sprejeti faktov, ki so njeno čustveno dojemanje popolnoma demantirali.
Torej, kako opredeliti krivdo? Po čustvenem dojemanju prvega ali drugega? Nope. To je napačna pot. Krivdo se porazdeli po dejanjih. Čustveno dojemanje pa je potrebno preverjati vedno znova, vsak dan, za vsako dejanje in to usklajevati z realnim stanjem. To pa nujno vsebuje pogovor, tak, brez zavor in v katerem lahko katerikoli izmed partnerjev strese na mizo vse, gnev, jezo, žalost… brez posledic. Tak pogovor pa je mogoč le takrat, ko si partnerja 100% zaupata. A glej ga zlomka: Partner, ki goji zamero in kuha mulo drugemu ne zaupa več 100%…

Začaran krog, ki se sem in tja prekine, a redko brez zunanjega posega.
[/quote]

In pridemo do zdavnaj dojetega zaključka:
[img]https://quotlr.com/images/quotes/people-change-and-forget-to-tell-each-other.jpg[/img]

De omnibus disputandum..

In pridemo do zdavnaj dojetega zaključka:
[img]https://quotlr.com/images/quotes/people-change-and-forget-to-tell-each-other.jpg[/img]
[/quote]

Itak. Hehe…
Jaz bi prej rekel, da tisti, ki jim je v življenju prelepo postlano pa tega niti ne vidijo rastejo samo v nečimrnosti, ostale komponente osebnosti pa stagnirajo.

čustva,čustva,čustva …Kdo je napisal tisto “Čustveno stanje mlade krave…” ???

New Report

Close