Najdi forum

Pozdravljeni, pred kratkim se mi je popolnoma sesul svet in iz tega preprosto ne vidim izhoda. S partnerko sva bila skupaj 13 let, 6 let sva bila poročena. V zvezi sta se nama rodila dva čudovita otroka. Zadnje leto sva se zaradi različnih okoliščin povsem odtujila. Pred kratkim pa sem izvedel še, da me je prevarala. Zavedam se, da je veliko krivde tudi na moji strani, in da je to storila ker je potrebovala tisto, kar doma ni našla. Na hitro se je odselila, otroka pa sta pri vsakemu teden dni. Ostal sem v stanovanju in sem preprosto zgolj bilka, ki vegetira. Ona mi je pomenila vse na svetu, bila je moj ideal in mama mojih sončkov. Vsak dan je težji, vsaka stvar v stanovanju me spominja na njo in ne vem če bom sploh lahjo preživel. Tisti teden brez otrok se vleče v nedogled, sam pa nimam volje do ničesar. Prijatelji me tolažijo, da so prevare in ločitve v tem sodobnem času normalne, meni pa se zdi, ko da sem iz drugega planeta, saj je bila družina zame sveta. Sem morda res staromoden in dejansko ne bom več nikoli našel tistega, kar mi največ pomeni. Kako naj pozabim, ker tako prekleto boli…

Če bi obstajala tabletka, bi bila prodajna uspešnica. Ljudje namreč bežijo pred kakršnokoli bolečino. Zato goltajo Valium, Xanax ali pač tisto, kar dotični generaciji pride pod roko (alkohol že tisočletja).

A je hec, da je učitelj v življenju tudi bolečina sama. Dokler bomo neko stanje oz. Spremembo dojemali kot bolečino, toliko časa nam um sporoča, da stvari ne vidimo stvarno.
Zato ljudje iščejo bližnjice: otopiti čutila, da dobijo lažno utvaro lastne celosti. Vrednosti.
Bolečina tiste dneve je seveda tu, a je hkrati dokaz, da smo živi. Hkrati daje možnost novih spoznanj.
V strahu pred bolečino se lahko zapremo (zreduciramo človeške kontakte na minimum oz. Nasprotnemu spolu “nikoli več ne zaupamo” in podobne absolutistične neumnosti..) , jo otopimo (že omenjene substance ali workoholizem ipd.) ali pač sprejmemo in usmerimo pogled tja, od koder prihaja.

Bolečina prihaja od nas samih. V nas samih. V teb. V človeku. Tja se je potrebno tudi ozreti. Za dejanje drugih ne nosimo odgovornosti, imamo pa možnost uvideti vse naše početje v tem odnosu. Lahko ga izboljšamo in s tem sebe ter možnost najti boljše poti lastnega življenja.
Če boste šli po tej poti, boste čez leto ali več uvideli, da je to bil eden bolj prebujajočih trenutkov življenja. Bolečina ne bo več delovala strašno, niti se je ne boste dejansko bali. Boste pa vedeli, kdo ste vi, kaj si želite. Dejansko želite.
Partnerstvo, ki ste ga imeli, je več kot očitno bilo iluzija za oba. Kdo jo je prvi razbil je nepomembno.

Pomembno je, kaj naredimo potem, ko je iluzija razbita. Bomo prelagali bolečino in odgovornost (z novim ljubimcem je to že na auto-pilotu), igrali vlogo žrtve v večnost ali pač stopili na lastne noge, dvignili glavo in odprli pogled?

De omnibus disputandum..

Veš nisi edini. Tudi sam sem se pred kratkim ločil a zaradi drugih težav. Daj času čas in vloži v otroke, daj bivšo na stran in manj boš mislil na njo, prej bo bolje.

nova
Uredništvo priporoča

Poglej na vse skupaj še z druge strani.
Če v odnosu kaj pogrešaš, to drugemu poveš in skupaj kaj ukreneta. Ne vem sicer kako je bilo pri tebi, a sklepam, da se partnerko nista prav veliko pogovarala o tem.
Prevara se tudi ni kar zgodila, ampak je partnerka za to, da te je prevarala morala sprejeti odločitve, opraviti načrtovanje same izvedbe prevare in jo tudi izvesti. Skaratka, premišljeno se je podala v nekaj, za kar je vedela, da te bo prizadelo.
Mislim, da nisi z drugega planeta, le preveč idealizirano gledaš na ljubezen in partnerski odnos.
Po moje si lahko vesel, da si razkril vsaj del resnice, še bolj si pa lahko vesel, da ti ne preprečuje stikov z otrokoma.
Tvoja naloga za prihodnost je, da urediš formalnosti ločitve, se postaviš na noge, se psihično utrdiš, ker boš sicer otrokoma le v breme. Otroka potrebujeta nek nivo blaostanja, tvoje trdno vodstvo in ljubezen. Ostalo niti ni tako pomenbno…

New Report

Close