Prevarana, 33 let zakona, 3 otroci
Pozdravljeni,
Prosim za kakšen pameten nasvet.
Pred 2 mesecema ugotovim, da me mož s katerim sem poročena 33 let, vara. Imava 3 otroke in kar nekaj premoženja. V zakonu je bilo veliko težkih a tudi lepih trenutkov, lepi trenutki so vedno premagali zato sva še danes skupaj. Vedno sem mu stala ob strani tudi zadnja 4 leta sva imela veliko pogovorov, veliko intime in niti v najgrših sanjah si nisem mislila kaj se dogaja za mojim hrbtom.
V razmerju je 4 leta, sam priznava, da je zadeva zelo psihična in čustvena. Veliko sta se družila v službi na kavah, po skritih kotičkih v službi, dopisovala preko interneta, kjer so letele na vse strani tudi razne perverzne slike spolovil, katere sem dobila v dokaz na njegovem pc že leta 2015.
Afero in identiteto ljubice je zanikal, skrival, vsa ta 2 meseca in tudi že leta 2015 dokler nismo pridobili 100 % dokazov, da je to res ta ženska.
V dveh mesecih se mi je sesulo življenje. Vse za kar sem se trudila, zakon, družina, otroci se je sesulo v prah.
Otroci, 2 še ne polnoletna sta čisto na koncu z živci.
Starejši sin (polnoleten) se je kar odselil za nekaj časa, ker da doma ne more bit in gledat te žalostne situacije.
Zdaj sem ga nekako pregovorila, da z odhodom počaka tudi zato, ker sem trenutno brez dela. Ni se izjasnil kaj bo naredil in kdaj bi se odselil.
Kot družina smo mu veliko pomagali, saj je pil, hazardiral in bil odvisen od raznoraznih stvari veliko let. 17 let ga spremljam tudi v psihoterapiji, kjer redno sodelujeva oba. 2007 je že imel podoben flirt, a sva ga skozi terapijo predelala.
Zadnjih 8 let abstinira, zaupala sem mu 100%, zato nisem vohljala za njim. Avgusta 2015 (kot že omenjeno) sem slučajno, ko sem delala nekaj na njegovem pc, ker se mi je moj pc pokvaril, našla njene slike na njegovem PC, a mi je sveto obljubil, da si le domišljam, da sem za na psihiatrijo.
Njej je zaupal vse od skrivnosti najine družine, otrok, mene osebno , financ, saj imam dokaze o tem kaj ona govori čez mene. On ji je obljubil moj avtomobil, in še druge stvari iz skupnega premoženja.
O njej sem se pozanimala, tudi sama je poročena, in ima precej starejšega moža alkoholika. Tudi sama je zdravljena odvisnica in ima prihične težave, saj to odraža že njen način telesne govorice . V primerjavi z menoj je fizično neurejena in neprivlačna.
Tudi mož, ki se ima s svojim egom za privlačnega moškega je vedno slabšalno govoril o takem vizuelnem tipu ženske.
Sta sodelavca in v službi se zelo veliko govori o njunem razmerju, saj sta intimna v službi v druženju na kavah v službi in tudi na srečanjih anonimnih alkoholikov.
Mož je v zadnjem času čisto neprepoznaven, saj je v teh 2 mesecih od razkritja afere (res, da je doma napeto in stresno, saj ne jaz in ne otroci nismo sprejeli njegovega varanja) začel izpovedovat zame prav neke sektaške izjave iz anonimnih alkoholikov, da mora it stran pa sam živet, da ne gre z njo živet, da aa mora živet sam, da ohrani svoj mir in take zadeve.
Prosim svetujte mi ali naj obvestim o vsem njenega partnerja (menda se ločuje tudi ona), njene starše, njene otroke?
Saj moja-najina družina od razkritja varanja dalje zelo trpi. Zakaj ne bi trpela še njena stran?
Naj obvestim skupino anonimnih alkoholikov kaj počneta? Tam naj bi veljalo predvsem zaupanje, diskretnost in to da drugemu ne škodiš.
Vse skupaj je žalostno, saj tudi mož ne ve natančno kaj bi.
Poskušala sem se z njim pogovoriti brez uspeha, saj o vsem ne želi govoriti, skriva še vse kar je v zvezi z zakaj se je začelo razmerje, kaj ima ona kar jaz nimam. Odgovorov preprosto ni . Njeno identiteto je skrival do dokazov, in zanikal, da bi to bila ona. Imela sem občutek, da se sramuje s kom ima razmerje. Skušala sem mu odpreti oči s kom se je zapletel, saj sem izvedela kar nekaj neprijetnih stvari o njej a me mož ne sliši. Prosila sem ga za obisk skupne psihoterapevtke, katero obiskujeva že 17 let, a to zavrača in pravi, da bo šel k njej sam nekoč v prihodnosti, ko bo čas, če bo kdaj čas.
Kaj naj naredim?
Za vse pametne nasvete hvala.
Komaj mi je uspelo usta nazaj zapret. Redko kdaj je prebrati zapis o tako skrajnih in dolgotrajnih iluzijah.
Ti nisi prevarana, ampak varana, da o tem, koliko peska si si v vseh teh letih zmetala v oči, niti ne govorim. Kako si lahko tako dolgo tako uspešno lagala sama sebi? Problem ni tole zadnje razkritje, pri vama je problem ves zakon oziroma njegovi temelji.
Na tvojem mestu bi jaz njega pustila pri miru in skušala ugotoviti, kdo sem pa sploh jaz in kaj počnem s svojim življenjem.
Pustite ga povsem na miru, naj dela kar hoče in naredite piko.
Naprej pa se posvetite sebi, kot vam je že predhodnica napisala, ugotovite kdo ste kaj ste in kaj želite, predvsem pa česa NE želite. AA, droge, varanje si že v osnovi nihče na svetu ne želi, pa še veliko je tega kar si ne želite.
Po mojem, ste poskušali narediti v zakonu nemogoče. Sedaj pa je prišlo do točke, ko boste morali spoznati (sicer na trenutno dramatičen način), da tega nemogočega (reševanje vašega princa in zakona) ne morete naredite VI, ste samo človek, mati, žena, hčera ipd., raje se res posvetite sebi, delajte na sebi, moža pa kar lepo na miru pustiti. Če se je tako odločil, pa verjamem, da boli kot hudič, ampak žal iz vašega zapisa je moč razbrati, da ste bili naivni, zaslepljeni in v prvi vrsti lagali sami sebi, da pa bo, da bo ok, bo že nekako in zato, kot se sami napisali, tudi veliko naredili. Tukaj bi bilo dobro, da ugotovite zakaj ste tako brezpogojno upali (morda ste imeli pri možu in samem zakonu prevelika pričakovanja), kaj v sami sebi vam je dalo to verjeti, zakaj ste si tako brezupno lagali itn., predvsem pa imejte potrpljenje do sebe, do otrok in počasi pričnite sebe upravljati in obvladovati neodvisno in samostojno. Moža in ljubico vam močno odsvetujem, da se vpletate in jih kar lepo pustite na miru, kar koli že delate, ne delata ali vesta. Pomembni ste vi, in samo vi.
Vse dobro vam želim.
Hvala lepa za vse vaše nasvete in odgovore.
Prišli so trenutki, ko enostavno ne najdem sama moči za naprej.
Zelo sem se trudila, tudi otroci so sodelovali in vsi smo v družini delali tako, da ga zadnjih 8 let ne bi vznemirjali in razburjali, da se ne bi ponovno zapil.
Mož pa je medtem igral dvojno življenje in iskal srečo drugje. Žal misli, da jo je našel vendar ženska s katero se je zapletel ima moža še hujšega alkoholika kot je on sam in tudi sama je psihična bolnica.
Opozoriti smo ga poskušali (jaz in starejši sin) kaj se dogaja in kakšna črna prihodnost se mu obeta. Zaenkrat ne sliši.
Medtem sem se odločila, da z njim komuniciram samo še glede ekonomskih zadev in otrok.
Čustvene zadeve sem prvič v 33 letih pustila nedokončane in nerazrešene. Imam 50 let in upam na moč za novo življenje.
Sprejemam stanje kot je in si ne delam več iluzij, da bo nekoč svoje odvisnosti premagal-opustil.
Posvetila se bom sebi, da se sestavim, in otrokom, da bodo čimlažje prenesli ločitev.
Hudo je vendar pot nazaj ni več.
Hvala vsem za lepe besede.
Avtorica, z vsem spoštovanjem do tvoje bolečine, ki verjamem, da je grozljiva, mislim, da ti moram povedati tole. Ko berem tvoj zapis, nekako razumem tvojega moža, ker mi ne deluješ ravno prijetna oseba. Čuti se, kako se imaš za nekaj več od moža. Osem let je že trezen, ti pa to vlačiš ven. Če je bilo njegovo pijančevanje tako grozno, da mu še zdaj mečeš naprej, zakaj ti je pa potem žal, če gre? To, da ti ne delaš, je pa zelo skrito v tekstu. A vzdrževanje partnerja pa ni nekaj, kar človeka izčrpa? Potem način, kako govoriš o njegovi ljubici – ja, seveda bi ji oči izpraskala, ampak ko poudarjaš, kako je slabše urejena in manj privlačna kot ti, in da je psihična bolnica, se mi zdi … ne vem, ne znam pokazati s prstom, ampak nekaj v tvojem odnosu do ljudi me odbija. Ne vem, kaj. To ni samo ranjenost in jeza, prej nek občutek, kako so ti vsi nekaj dolžni in kako so vsi slabši od tebe. Vprašaj se, zakaj bi imel nekdo rajši psihično bolnico kot tebe. Pa takoj v drugem stavku omenjaš premoženje.
Pa se ne bi oglašala in solila tvojih ran, če ti ne bi vlačila mladoletnih otrok v vse skupaj. Pišeš “ne jaz in ne otroci nismo sprejeli njegovega varanja”. Pa kaj imaš otroke za tiščat v to?? Mladoletni so, OTROCI so, in ti si njihova MAMA, ki se mora obnašati zrelo, razčistiti stvari s partnerjem, pogovarjati se s terapevtom, pljuvati po bivšem s prijateljicami, ne pa debatirati tega z mladoletnimi otroki! Poslušati svinjarije o lastnem očetu in se postavljati na eno ali drugo stran ni vloga za otroke. A se ne zavedaš, kaj jim počneš s tem, ali ti je enostavno vseeno?
Lej … biti na tleh je eno, tole je pa nekaj popolnoma drugega. Ne bom nič o tvojem možu, ker varanje je svinjarija, ki je absolutno ne podpiram, ampak ti … enostavno nisi dober človek, ti stilistka.
Mačka Roža Drevo, hvala lepa za tvoje razmišljanje in mnenje, da nisem prijetna oseba, in da razumeš mojega moža. Soditi o nekom, ki ga ne poznaš je subjektivna ocena.
V zapisu nisem omenila, da sem v skupno premoženje glavnino prispevala sama saj sem v življenju zaslužila veliko več od moža, saj sem bila na vodilnem položaju v enem izmed zelo znanih slovenskih podjetij. Ostala sem doma zaradi skrbi za otroke, saj je bil eden izmed otrok bolan in sem prevzela skrb zanj. V tem času družine ne obremenjujem s svojo brezposelnostjo saj imam prihranke od katerih trenutno živim. Možu sem tudi v času hazardiranja pomagala odplačati dolgove, ki niso bili majhni in sicer okrog 180.000 takratnih nemških mark.
Otroci so bili vmešani v zgoraj izpovedano zgodbo po sili razmer saj je oče zanikal vse dogodke do popolnega razkritja z detektivom, kjer so prišli dokazi na dan o njegovem obnašanju, lažeh, varanju in skrivanju. Oče je otrokom lagal v obraz, da si vse skupaj le domišljam, da sem za na psihiatrijo. Zato sem to omenila in bolj natančno opisala, ker laži in skivanja otroke bolijo.
Tudi glede moževe ljubice sem opisala le dejstva, o njenem izgledu urejenost in psihičnem stanju za katerega imam dokaze.
V življenju sem se borila za vse, za položaj, družino, otroke in konec koncev tudi moža.
Vem, da v svojem bistvu ni slab človek, vendar je zaradi odvisnosti zabredel in tudi to pot njegov izhod ne bo dober.
Želela sem, da bi skoz zdravljenja, terapije sprevidel, kje je sreča in bistvo življenja.
Na portal sem vprašala za kakšen pameten nasvet, mnenje, pričakovala sem več pozitivnih nasvetov, ne pa toliko gneva in negativizma.
Hvala za tvoje mnenje o večvrednosti, hvaležnosti. Sama zelo dobro vem katerih vrednot se v življenju držim in zagotovo vem, da je moja vest čista. Nisem človek, ki bi se imel za nekaj več. Hvaležnost v življenju, pa je stvar vsakega posameznika.
S prijaznimi pozdravi.
Če ste pozorno prebrali moj zapis, v njem omenjam obdobja življenja z odvisnikom, ki so bila lepa in mirna, ter so premagala slaba obdobja odvisništva.
Verjamem za zdrahe vsem dol visi in se ljudje ob nesreči drugih najraje naslajajo.
Ljubico, ki je vedela, da je moj mož vezan, in ni prost a se je vseeno odločila za razmerje z njim, ravno tako kot moj mož, bo po vsej verjetnosti zaradi težav doma ljubezen zelo hitro minila. Tako kot je sedaj mojega moža že vse minilo in kot skesanec želi vse popraviti.
Na anonimnih alkoholikih so zadeve tudi izvedeli, saj še vsako prešuštvo slej ko prej razkrije in je skupina zelo razočarana nad njima obema saj je prvo pravilo AA, da naj vsak ravna po božjih in življenjskih zakonih in naj nikomur ne škoduje.
Vendar so to pot zadeve šle čez rob in zakon je zame zaključen.
Hvala vsem za mnenja.
Težko je raztolmačiti 33 skupnega življenja. Očitno si bila ti vedno gonilo družine, več zaslužila, (verjetno tudi bolje izobražena?), lepa, urejena, kar se seveda sklada z visokim položajem v firmi, mož pa pijanec in odvisnik. Prvo vprašanje je zakaj se takšna “alfa” ženska sploh odloči za takega moškega? Seveda je to vprašanje v dani situaciji odveč in 33 let po poroki odveč … pa vendarle razmišljam. Morda je bil tvoj mož zelo lep pijanec in si se zaljubila. Svet je poln žensk in moških, ki se na smrt zaljubljajo v propalice in na račun tega trpijo celo življenje.
Si pomislila, da je mož morda celo življenje v podrejenem položaju, tako finančno kot osebnostno? Manj zasluži, manj je izobražen, manj urejen. Morda je ta slabša, grša, manj uspešna ljubica njegov ventil, ženska, kateri je preprosto enak in ob kateri ne doživlja tesnobe kot ob tebi. Včasih nas privlačijo nasprotja od tistega, kar imamo, ker nas je slednje onesrečilo.
Zna biti, da si fantastična ženska, vendar ne za pijanca z manjvrednostnimi kompleksi, ampak za zrelega, samostojnega moškega, kakršen tvoj ni.
Vedno obstaja terapija, ampak mislim, da tvojemu zakonu ni pomoči. Preprosto preveč je nakopičenih in globokih težav, da bi jih lahko rešila. Očitno gre za globoke razpoke, in tudi če to ljubico zapusti, bo potem vse v redu? Dvomim. Nekateri pravijo, da imajo današnji 50-letniki še pol življenja pred sabo. Ne zapravi še druge polovice.
En mož, Hvala lepa za zelo srčen in odkrit zapis. Vse kar si zapisal je res. V svojem zakonu sem izhajala iz rekla skupaj v dobrem in slabem. Iskreno sem verjela v dobro, in upala na dobro.
Kot sem dejala vmes so bila tudi lepa obdobja, v katerih so bili cvet le teh otroci. A vedno znova so stvari šle svojo pot. Tudi sedaj, ko sem mislila, da sem se čerem odvisnosti že izognila sem upala zaman.
In drži tvoje mnenje, da se je mož čutil vedno manjvrednega zaradi vsega. To je resnično zadelo v srčiko propada mojega zakona. Mož mi je to večkrat poočital :Finance, status in močan karakter. Občudoval je mojo primarno družino v kateri je bilo vedno polno smeha, ljubezni in pozitivnih vrednot. Vse to sem prenesla v svojo družino a kaj,ko se bila v tem sama in sem bila le polovica družine, ki druge polovice ni mogla nadomestiti.
Vanj sem se zaljubila pri 17 letih potem pa je zelo kmalu prišel prvi otrok. Vse sem sprejela pozitivno in se trudila, doštudirala, se zaposlila, borila. A on je le stagniral. Dandanes, ko sem stvari pogledala z več zornih kotov vidim, da ga dejansko sploh ne poznam več. Kot človek se sploh ni več razvijal in je ostal v svojem svetu mejne osebnostne motnje katero ima tudi diagnosticirano. In ja ljubica je njegov ventil, saj tam dokazuje svojo moč, katero pri meni nikoli ni znal. Četudi sem ga skozi leta spodbujala na vseh ravneh življenja je on vedno nekako odpovedal in otežil stvari do te mere, da je zagrenil življenje sebi in meni.
Najin zakon je končan. Pomoči, kljub 17 letom terapije ni več. Tako težkih zadev se ne da več popraviti. Prosila sem ga za dostojanstven razhod, glede otrok in premoženja. Ne vem, če bo zmogel. Mislim, da si je že začrtal pot novega recidiva. A to prvič ni več moj problem.
Hvala ti En mož za tvoje mnenje in konstruktivno razmišljanje o mojem problemu. Ko vidim napisano in osvetljeno še iz drugih aspektov je lažje pri srcu, da so še nekje ljudje, ki razmišljajo dobro in želijo vse lepo. To je to, za kar sem prosila tu na monu. Hvala ti od srca.
tudi moj problem je bil podoben, samo da ni bilo pijače, ampak večno nedelo, poniževanje, grde besede, nezaposlenost, šlepal se je ves čas, otroci moja skrb. Ampak, enkrat je vsega dovolj, tudi ljubezni- je minila že veliko prej. Vzgojena sem bila: potrpi, potrpi, povsod imajo probleme, težave, v naši družini se ne ločujemo in podobno. Pri njegovih 60 letih (jaz 52) sem ga postavila pred vrata, najeli smo garsonjero, plačujem jo jaz -(slučajno sem tega zmožna-dediščina, dobra služba) in sedaj naj v njej uživa. Mi pa živimo v miru. Žal mi je samo to, da to nisem naredila 15 let prej- ko ni hotel več v službo, rekoč njega pa že ne bodo jeb….Sedaj živim sama z otroci v miru, veliko se smejimo, pogovarjamo in trenutno ne pogrešam nobenega. imam mir, mir, mir- čimprej zaključi z njim in bo veliko bolje za vse
Zame je to še en dokaz, da si moraš partnerja iskati med tistimi, ki so ti nazorsko blizu.
Karakter človeka je praviloma tisti v odnosu do partnerja, ki razlike v zmožnostih še potencira. Največkrat do te mere nevzdržnosti za enega, drugi tega praviloma niti ne opazi, čeprav se mu to večkrat predoči, kaj šele, da bi glede tega kaj ukrenil pri sebi.