Najdi forum

Občudujem samske ženske, ki so ljubice poročenim. Ljubice in prijateljice ali karkoli se že poimenujete. Ne glede kakšen odnos te druži s poročenim, vsekakor pa ciljam na odnos, ki ga njegova žena in prijatelji ne bi odobravali. Zakaj ciljam na samske, good question. Ok, razumem poročene (oziroma jih ne razumem), pa vendar. Samska ima za razliko od poročene vse možnosti, priložnosti da si ustvari zvezo z nekom, ki ni vezan, s katerim lahko ustvarja dolgoročni odnos.
Ne, vprašam se, kaj je z njo narobe, da ima raje poročenega? Cinično, vendar, ali je res tako zanič, da je nihče drugi noče?
Kakšne so no te ženske, da se jim ljubi skrivati, pretvarjati, čakati… menda niso nič zavistne (žalostne he) na vse ugodnosti, ki jih ima lahko kot žena ali kaj?
Sploh pa je še manj jasno, zakaj so potem tako razočarane, ko jih okolica prezira in se iz nje norčujejo. So to tipične, zafustrirane, ali razočarane ženske?
Povejte mi no, kakšna je cena, da se greš biti lj…..?

Sama nebistvena vprašanja.. 🙂
Bistvena si pa spregledala ali namenoma izpustila?

Zakonska zveza in sklenitev le te, oba enako zavezuje v nekaj kar se reče ZAOBLJUBA (v dobrem in slabem), torej jima OBEMA nalaga neko ODGOVORNOST. V osnovi monogamna, pustimo zdaj redke izjeme, kjer se oba sporazumno dogovorita za odprt zakon, obljubljata drug drugemu ZVESTOBO (kaj pomeni biti nekomu zvest, ti je pomoje jasno, da je vse prej kot skrivanje in laganje, kjer veš da boš s tem, partnerja prizadel. Tega pa nočeš, če ga spoštuješ in ljubiš.
In mislim na skrivanje in laganje in varanje nasplošno, v celoti v odnosu in ne zgolj na seksualno varanje.

Zato je poročena ljubica, s statsom ljubice vse to zgoraj prekršila in je ravnotako kriva, kot je poročen moški, s katerim vara svojega moža. OBA ENAKO STA KRIVA IN ODGOVORNA.

Samska ljubica ali samski lubček pa nima enake vloge pri vsem tem. Je samski-a, torej nikjer ni ustvarila z nikomer nobene zaobljube, torej jo tudi ne krši.
Krši jo zgolj poročen moški, v tem primeru.
Tukaj je kriv on in ne ljubica.

Kaj ima ona od tega, sploh ni pomembno.

Lahko ji tako ustreza začasno, (svoboda nevezanosti, razvedrilo, humor, dober seks, darila, potovanja), in lahko sploh nima interesa vezati se dolgoročno. Lahko gre, kadarkoli se ji zljubi.
In lahko je ravno nasprotno od tega, da se malo ceni, da je zafrustrirana, da čaka in nima svojega lastnega življenja. Ravno nasprotno. Ima ga.

Bolj bistveno se je za vprašat, kakšen je ta njen poročen moški, koliko je on dejansko zafrustriran, se ne ceni dovolj (še manj spoštuje svojo ženo, očitno), da mora tako živet, da vara, skriva, laže itn.?

In, če sprašuješ o ceni; jaz bi se raje vprašala, kakšna je cena tega poročenega moškega (njega samega, kot vse ostalo, kar bo uničil za sabo, ko se razve), da gre biti ljubček?
Ne kaj dosti, ane?

Pa v primeru ko nekomu ne gre pri ženskah, pa ji zato daje odgovore ki jih ona želi slišat?

nova
Uredništvo priporoča

Pa v primeru ko nekomu ne gre pri ženskah, pa ji zato daje odgovore ki jih ona želi slišat?
[/quote]

Misliš na poročenega moža, ki daje prazne obljube samski ljubici?
Takemu je cena še nižja. Laže doma in ljubici.

Sama nebistvena vprašanja.. 🙂
Bistvena si pa spregledala ali namenoma izpustila?

Zakonska zveza in sklenitev le te, oba enako zavezuje v nekaj kar se reče ZAOBLJUBA (v dobrem in slabem), torej jima OBEMA nalaga neko ODGOVORNOST. V osnovi monogamna, pustimo zdaj redke izjeme, kjer se oba sporazumno dogovorita za odprt zakon, obljubljata drug drugemu ZVESTOBO (kaj pomeni biti nekomu zvest, ti je pomoje jasno, da je vse prej kot skrivanje in laganje, kjer veš da boš s tem, partnerja prizadel. Tega pa nočeš, če ga spoštuješ in ljubiš.
In mislim na skrivanje in laganje in varanje nasplošno, v celoti v odnosu in ne zgolj na seksualno varanje.

Zato je poročena ljubica, s statsom ljubice vse to zgoraj prekršila in je ravnotako kriva, kot je poročen moški, s katerim vara svojega moža. OBA ENAKO STA KRIVA IN ODGOVORNA.

Samska ljubica ali samski lubček pa nima enake vloge pri vsem tem. Je samski-a, torej nikjer ni ustvarila z nikomer nobene zaobljube, torej jo tudi ne krši.
Krši jo zgolj poročen moški, v tem primeru.
Tukaj je kriv on in ne ljubica.

Kaj ima ona od tega, sploh ni pomembno.

Lahko ji tako ustreza začasno, (svoboda nevezanosti, razvedrilo, humor, dober seks, darila, potovanja), in lahko sploh nima interesa vezati se dolgoročno. Lahko gre, kadarkoli se ji zljubi.
In lahko je ravno nasprotno od tega, da se malo ceni, da je zafrustrirana, da čaka in nima svojega lastnega življenja. Ravno nasprotno. Ima ga.

Bolj bistveno se je za vprašat, kakšen je ta njen poročen moški, koliko je on dejansko zafrustriran, se ne ceni dovolj (še manj spoštuje svojo ženo, očitno), da mora tako živet, da vara, skriva, laže itn.?

In, če sprašuješ o ceni; jaz bi se raje vprašala, kakšna je cena tega poročenega moškega (njega samega, kot vse ostalo, kar bo uničil za sabo, ko se razve), da gre biti ljubček?
Ne kaj dosti, ane?
[/quote]

Mah… kompliciranje na temo “krivda” mi je malo mimo.
Tu gre bolj za odgovornost do partnerja, družine, nenazadnje tudi do družbe. Pri ljubicah in ljubčkih lahko potegnemo tudi vzporednico s krajo: Če ne bi bilo kupcev ukradene robe, bi tudi kradli manj. Samska ljubica se pač požvižga na čustva njegove žene in otrok, na škodo, ki jo povzroči npr. odraščajočemu otroku. Prav zato je tovrstno prešuštvo, lahko rečem deviacija, v družbi z nekim solidnim naborom moralnih vrednot tako zaničevano.
Taka ljubica ima na seksualnem trgu očitno visoko vrednost. Verjetno jo ima tudi varajoči mož, a ta vrednost je neposredno odvisna od vrednot enega in drugega… in te niso ravno zavidanja vredne. Vzroki za varanje so lahko različni, a vsi imajo nekaj skupnega – varajoči ne želi reševati lastnih problemov v korist družine in gleda le na lastne potrebe in dobrobit.
Zame taki ljudje osebnostno niso prav veliko vredni. So pač nezanesljivi in potencialni vzrok težav in stresa. Ko se jim začne sesuvati zasebno življenje pa se to skoraj vedno pozna tudi pri delu in poslu.
Res pa je, da se družbene norme počasi, a stalno spreminjajo, zato je danes družba kar dobro razdeljena na apologete varanja in tiste, ki prav to zavračajo in zaničujejo.

Misliš na poročenega moža, ki daje prazne obljube samski ljubici?
Takemu je cena še nižja. Laže doma in ljubici.
[/quote]

Ne, na nekoga ki ima samo eno partnerko in je ne vara.

Nič kaj dosti… drobiž… Vendar metuljčki v trebuhu tudi nekaj stanejo kajne.
Lea39, deluješ izkušeno. Praktično razmišljaš, so to osebne izkušnje?

Nič kaj dosti… drobiž… Vendar metuljčki v trebuhu tudi nekaj stanejo kajne.
Lea39, deluješ izkušeno. Praktično razmišljaš, so to osebne izkušnje?
[/quote]

Osebno: preferiram k odkritemu odnosu z enim stalnim, neporočenim.. 🙂

Če pa govorimo in debatiramo nasplošno, se mi pa zdi krivično, da se prevarana žena ali pa prevaran mož prvo spravi na samskega ljubčka/ljubico in ne na svojega partnerja.
Poznam kolega, ki sumi da mu žena okrog skače in pravi, kako ga bo ubil, če ga dobi, ker se vtika kjer mu ni mesto.
In potem ga vprašaš, kaj pa če ima žena več ljubčkov, boš ubil kar vse potencialne ljubčke, ki te ogrožajo?
Tako ne gre.
Soočit se moraš s svojim partnerjem in s samim sabo.

To je podobno, ko se posiljevalec izgovarja, na bedno foro: saj je sama hotla, drugač se ne bi tako oblekla (recimo minica) in nastavljala..

Torej je po njegovem upravičeno posilit vse ženske, ki se NJEMU zdijo atraktivno oblečene?

Vedno so in bodo vsepovsod potencialni možni samski moški ali ženske, ki ti lahko “prevzamejo” partnerja.

Ne moreš zato partnerja, zaradi lastne nesigurnosti zvezat in nekam zapret.

In zakaj se ponavadi prevarani obrnejo in agresivno napadejo “vsiljica/ko”?
Le zakaj?
Ker se je veliko težje soočit s težavami v zakonu, ker boš moral hočeš nočeš tudi del sebe osebno vplest in si marsikaj priznat (ali to, da ti je/bo zakon šel v franže, če ne bosta OBA nekaj naredila..ali to, da si pač z osebo, s katero nimaš več kaj počet in je potrebno pogledat resnici v oči…in glej huh, to je ponavadi pretežko za večino parov ali pa posameznikov, saj veš, skupni otoci, nepremičnine, statusi…,zato je veliko bolj enostavneje temu se izognit in krivit tretjega, cel svet, šefa, usodo, zvezde ipd.

Mah… kompliciranje na temo “krivda” mi je malo mimo.
Tu gre bolj za odgovornost do partnerja, družine, nenazadnje tudi do družbe. Pri ljubicah in ljubčkih lahko potegnemo tudi vzporednico s krajo: Če ne bi bilo kupcev ukradene robe, bi tudi kradli manj. Samska ljubica se pač požvižga na čustva njegove žene in otrok, na škodo, ki jo povzroči npr. odraščajočemu otroku. Prav zato je tovrstno prešuštvo, lahko rečem deviacija, v družbi z nekim solidnim naborom moralnih vrednot tako zaničevano.
Taka ljubica ima na seksualnem trgu očitno visoko vrednost. Verjetno jo ima tudi varajoči mož, a ta vrednost je neposredno odvisna od vrednot enega in drugega… in te niso ravno zavidanja vredne. Vzroki za varanje so lahko različni, a vsi imajo nekaj skupnega – varajoči ne želi reševati lastnih problemov v korist družine in gleda le na lastne potrebe in dobrobit.
Zame taki ljudje osebnostno niso prav veliko vredni. So pač nezanesljivi in potencialni vzrok težav in stresa. Ko se jim začne sesuvati zasebno življenje pa se to skoraj vedno pozna tudi pri delu in poslu.
Res pa je, da se družbene norme počasi, a stalno spreminjajo, zato je danes družba kar dobro razdeljena na apologete varanja in tiste, ki prav to zavračajo in zaničujejo.
[/quote]

Dokler bodo odrasli ljudje raje iskali tisoč izgovorov, in se raje izogibali odgovornosti za svoja dejanja ali ne dejanja, bodo obstajali tudi potencialni “kupci”, ali če hočeš ljubice in ljubčki.

In ker to praktično ne bo nikoli pri 7 in še več miljardah ljudi, bodo obstajali/le dokler bo obstajalo življenje samo. 🙂

Ne, na nekoga ki ima samo eno partnerko in je ne vara.
[/quote]

Obrni situacijo in se vprašaj; bi ti bilo fajn, bi si želel, da čez nekaj let izveš, da ti je ženska, ki jo ljubiš, vse kar ti je lepega govorila, bile samo prazne besede in da si v resnici misli o tebi nekaj čisto drugega. Izgovor bi pa imela, lastno nesamozavest oz.strah, da ni imela oz.nima ravno sreče pri moških…??
Če bi jo ljubil, verjemi, da bi bil razruvan od bolečine spoznanja, da si vsa leta živel s fejk lažnivo osebo.
Če bi bil pa z njo, samo zato, da ne bi bil sam, je pa itak vseeno, kaj bi počela zdaj in kaj bo potem. V tem primeru bi bIla itak oba fejk.

Nič kaj dosti… drobiž… Vendar metuljčki v trebuhu tudi nekaj stanejo kajne.
Lea39, deluješ izkušeno. Praktično razmišljaš, so to osebne izkušnje?
[/quote]

Še o metuljčkih.
Metuljčki so simbolika exYu izreka: “ti bi da j…š, al da ti ne uđe”.
Imet vse, brez posledic.
Izognit se vsem naravnim zakonom. Ja, morda, a ne v fizični obliki, telesu katerega poseduješ.
Zakonu akcije in reakcije se pač na tem planetu, v tem telesu ne moreš izognit.
Pravtako ne zakonu gravitacije.
Mahaj z rokami ves dan, pa fizično ne boš poletel.

Metuljčki so zato ene tolk infantilni, kot da bi jaz rekla, da hočem bit čez deset let mlajša ene petnajt let.
Jebiga, ne gre. 🙂

Metuljčke zato iščeš sebi primerno:
1.) ostaneš samski (velikoo šans)
2.) skleneš odprt zakon (izredno malo šans)
3.) skleneš zakon, kjer se partner-ka strinja, da je ona monogamna, ti pa ne (skoraj nobene šanse).

Dokler bodo odrasli ljudje raje iskali tisoč izgovorov, in se raje izogibali odgovornosti za svoja dejanja ali ne dejanja, bodo obstajali tudi potencialni “kupci”, ali če hočeš ljubice in ljubčki.

In ker to praktično ne bo nikoli pri 7 in še več miljardah ljudi, bodo obstajali/le dokler bo obstajalo življenje samo. 🙂
[/quote]

Drži, a od tu naprej sta dve poti. Ena je, da se pač pove kdo varajoči je, kakšen je njegov nabor vrednot in kaj so posledice njegovega ravnanja. Temu morda sledi katarza in sprememba v mišljenju ter pogledu na družbo in svet.
Druga pot pa je pot brezbrižnosti in vdajanja impulzom in zanikanja realnega stanja.
Kater pot ti je intimno bližja?

Osebno: preferiram k odkritemu odnosu z enim stalnim, neporočenim.. 🙂

Če pa govorimo in debatiramo nasplošno, se mi pa zdi krivično, da se prevarana žena ali pa prevaran mož prvo spravi na samskega ljubčka/ljubico in ne na svojega partnerja.
Poznam kolega, ki sumi da mu žena okrog skače in pravi, kako ga bo ubil, če ga dobi, ker se vtika kjer mu ni mesto.
In potem ga vprašaš, kaj pa če ima žena več ljubčkov, boš ubil kar vse potencialne ljubčke, ki te ogrožajo?
Tako ne gre.
Soočit se moraš s svojim partnerjem in s samim sabo.

To je podobno, ko se posiljevalec izgovarja, na bedno foro: saj je sama hotla, drugač se ne bi tako oblekla (recimo minica) in nastavljala..

Torej je po njegovem upravičeno posilit vse ženske, ki se NJEMU zdijo atraktivno oblečene?

Vedno so in bodo vsepovsod potencialni možni samski moški ali ženske, ki ti lahko “prevzamejo” partnerja.

Ne moreš zato partnerja, zaradi lastne nesigurnosti zvezat in nekam zapret.

In zakaj se ponavadi prevarani obrnejo in agresivno napadejo “vsiljica/ko”?
Le zakaj?
Ker se je veliko težje soočit s težavami v zakonu, ker boš moral hočeš nočeš tudi del sebe osebno vplest in si marsikaj priznat (ali to, da ti je/bo zakon šel v franže, če ne bosta OBA nekaj naredila..ali to, da si pač z osebo, s katero nimaš več kaj počet in je potrebno pogledat resnici v oči…in glej huh, to je ponavadi pretežko za večino parov ali pa posameznikov, saj veš, skupni otoci, nepremičnine, statusi…,zato je veliko bolj enostavneje temu se izognit in krivit tretjega, cel svet, šefa, usodo, zvezde ipd.
[/quote]

Tule se motiš. Z monogamnostjo in ureditvijo družbe na način, ko je družina osnovni gradnik, postane poseganje zunanjega faktorja v to družino neželjeno dejanje, ki je v večini družb do seksualne revolucije bilo kriminalizirano. Že ob pogledu na sveto pismo in koran je to popolnoma jasno. Te reči se močno spremenijo ob pojavitvi kontracepcijskih tabletk in seksualno revolucijo, do kraja pa se spremenijo z vpeljavo zakonov, ki z namenom zaščite žensk te postavijo v privilegiran položaj. To neposredno vpliva na razmerja v družbi, na socialni in medspolno dinamiko, kar ima velike posledice na družbo in nenazadnje tudi na ekonomijo posameznih zaključenih družb (držav).
Tip, ki se spusti v poročeno žensko, mamo mladoletnih otrok, pač ni zaupanja vreden člen družbe in ogroža dobrobit lastnih otrok in otrok soprešuštnice. Ker pa povprečen mož, oče želi zaščititi svoj družino in ta je brez matere njegovih otrok okrnjena, je povsem logično in pričakovano, da se bo znesel nad tipom, ki se vtika v mir in dobrobit njegove družine. Z ženo, prešuštnico nato mož uredi odnos v okviru družine, brez vpletanja zunanjih faktorjev in na način, ki bo družino obdržal skupaj. V družbi s feminiziranimi moškimi je to pač drugače… skupaj gremo k terapevtu, kjer se večinoma le podaljšuje agonija…
Če bi hoteli to urediti drugače, je potrebno postaviti nov vrednostni sistem, urediti razmerja v družbi, na povsem drugače, ker pa zagotovo ne bo prinesel potrebne homogenosti širše družbe, da bi se ta bila sposobna braniti pred zunanjimi grožnjami. Brez družine in osnovne homogenosti družbe, sledi propad in podjarmljenje s strni neke druge družbe, ki ima trdnejši vrednostni sistem in ima trdno postavljene tudi zakone, ki ščitijo osnovno celico družbe.
Vse to skupaj nima prav veliko skupnega z osebnimi preferencami, ampak z boljšo možnostjo preživetja in prosperitete.

Drži, a od tu naprej sta dve poti. Ena je, da se pač pove kdo varajoči je, kakšen je njegov nabor vrednot in kaj so posledice njegovega ravnanja. Temu morda sledi katarza in sprememba v mišljenju ter pogledu na družbo in svet.
Druga pot pa je pot brezbrižnosti in vdajanja impulzom in zanikanja realnega stanja.
Kater pot ti je intimno bližja?
[/quote]

Itak da prva!
Samo tudi prva ni dovolj. Žal.
Prepovedi, ožigosanje, izključitev, ponavadi ne naredijo kaj dosti pri spremembi posameznika..prepovedano proizvede ponavadi pregovor, da je sosedovo grozdje bolj sladko…
Dokler se tak človek SAM ZAVESTNO ne bo odpravil na pot spremembe, torej dokler se ne bo za svoja dejanja ali pa nedejanja pokesal, ISKRENO, torej sprejel ODGOVORNOST, brez izgovorov, sprenevedanja, je prva pot zaman.

Kako se potem sploh v družbi doseže, da smo ljudje med sabo bolj iskreni?

Verjetno z izobraževanjem, spodbujanjem komunikacije, razvoja kulture, strpnosti do drugače mislečih in hkrati tudi z zakoni, vzgojo, ki zahteva od ljudi, da za svoja dejanja primerno odgovarjajo.
Skratka počasen in dogotrajen proces, ki gledano evolucijsko traja stoletja..
Utopija?
Morda. Naj vsak presodi sam.

Z represijo in nasiljem ponavadi ni napredka..

Tule se motiš. Z monogamnostjo in ureditvijo družbe na način, ko je družina osnovni gradnik, postane poseganje zunanjega faktorja v to družino neželjeno dejanje, ki je v večini družb do seksualne revolucije bilo kriminalizirano. Že ob pogledu na sveto pismo in koran je to popolnoma jasno. Te reči se močno spremenijo ob pojavitvi kontracepcijskih tabletk in seksualno revolucijo, do kraja pa se spremenijo z vpeljavo zakonov, ki z namenom zaščite žensk te postavijo v privilegiran položaj. To neposredno vpliva na razmerja v družbi, na socialni in medspolno dinamiko, kar ima velike posledice na družbo in nenazadnje tudi na ekonomijo posameznih zaključenih družb (držav).
Tip, ki se spusti v poročeno žensko, mamo mladoletnih otrok, pač ni zaupanja vreden člen družbe in ogroža dobrobit lastnih otrok in otrok soprešuštnice. Ker pa povprečen mož, oče želi zaščititi svoj družino in ta je brez matere njegovih otrok okrnjena, je povsem logično in pričakovano, da se bo znesel nad tipom, ki se vtika v mir in dobrobit njegove družine. Z ženo, prešuštnico nato mož uredi odnos v okviru družine, brez vpletanja zunanjih faktorjev in na način, ki bo družino obdržal skupaj. V družbi s feminiziranimi moškimi je to pač drugače… skupaj gremo k terapevtu, kjer se večinoma le podaljšuje agonija…
Če bi hoteli to urediti drugače, je potrebno postaviti nov vrednostni sistem, urediti razmerja v družbi, na povsem drugače, ker pa zagotovo ne bo prinesel potrebne homogenosti širše družbe, da bi se ta bila sposobna braniti pred zunanjimi grožnjami. Brez družine in osnovne homogenosti družbe, sledi propad in podjarmljenje s strni neke druge družbe, ki ima trdnejši vrednostni sistem in ima trdno postavljene tudi zakone, ki ščitijo osnovno celico družbe.
Vse to skupaj nima prav veliko skupnega z osebnimi preferencami, ampak z boljšo možnostjo preživetja in prosperitete.
[/quote]

Pozabljaš, in izkrivljaš zgodovinski potek dogodkov.
Nobena revolucija se ne zgodi zato, ker je družba urejena pravično in so vsi vpleteni v njej svobodni in enakopravni.
Če vzameš monogamno družino, kot gradnik družbe, le ta pred seksualno revolucijo v 60tih ni bila enakopravno urejena, ampak je bila ženska v njej lastnina. Moževa last. Imela je navidezen enakopraven status soproge, žene, mane, vse dokler je imel zadnjo besedo v njej mož, oče.
Na državno družbeni ravni enako, pravice, da ženske volijo, ni bilo.
Sporazumnega odločanja OBEH, v tej monogamni celici, znotraj te družine, tem gradniku družbe, o potomstvu, pravtako ni bilo (kontracepcija).
In seveda je bil kakršenkoli zunanji poseg v to družinsko celico, ki bi jo lahko kakorkoli ogrozil, s strani vladnih zakonov (beri: enega vladajočega spola), kriminaliziran.

Če temu ne bi bilo tako, zakaj sploh revolucija, kakršnakoli?

Trditi, da z vpeljavo zakonov, ki obravnavajo enakopravnost spolov in z vpeljavo zakonov, ki ščitijo žensko, postavljajo ženske v privilegiran položaj, je enako izkrivljeno in zmotno, kot trditi, da je bila pred seksualno revolucijo in bolj “pravičnimi” zakoni ženska v družbi, kot tudi znotraj družinske celice, enakopravni član, partner, starš.
Ni bila.

Vedno pa so in bodo luknje v zakonu in manipulativni ljudje, tako ženske kot moški, ki bodo vse izkoristili in zlorabili kar se da, od zakonov, inštitucij, do ljudi, da bodo ohranili svoj status quo, zgolj sebi v prid, seveda.

A to je zloraba posameznika in ne apriori privilegij, ki naj bi ga že v osnovi ponujal zakon.

Drugi del:
Tip, samski ljubček, ki se spusti v razmerje s poročeno žensko je dejansko lahko to kot pišeš, člen družbe, nevreden zaupanja, a prevaranemu, to še vedno ne daje nobene pravice, da se znese nad njim, pod pretvezo, da ohrani celico, mamo njegovih otrok.
Mama njegovih otrok je ODRASLA OSEBA, ki je (naj bi bila!) samostojen člen v družinski celici, in enakovreden status, ji nalaga njeno lastno odgovornost do svojih dejanj ali nedejanj tako znotraj držinske celice, kot zunaj.
Ja, seveda, če imaš pa v mislih, da je žena moževa LASTNINA, pa seveda potem reakcija moža, da se znese nad ženinim ljubčkom, postane razumljiva. On je njen gospodar, ona mu je podrejena, on potem zanjo in njena dejanja odgovarja in rešuje zadeve.

In ja, verjamem, da nisi edini, in da je kar veliko moških, ki se jim toži po teh časih.
Ker bodimo fer, ni fora samo imet ženo za lastnino, nadzor prinaša tudi več pravic in svobode, za vladajočega.

Tretji del:
Morda imaš prav, kdo bi vedel, morda dejansko z razpadom tradicionalnih vrednot, družinske celice, spremenjenim, bolj enakopravnm zakonom, dajemo drugim, bolj totalitarnim sistemom in bolj togo tradicionalnim neenakopravnim družbam prednost in možnost, da nas podjarmijo.
Seveda, v tem življenju kot človek ž.spola, me raje ni tam..če bi bila pa na tvojem mestu oz. m.spola…hmm, težko trdit za nekaj, kar nisem in nikoli ne bom.. 🙂

BTDT, a potem tudi prevarana žena obračuna z ljubico?
Odrasla ženska po tvojem očitno ostaja na ravni otroka, ki ga je treba dati v red in mu postavljati meje? Da bi se jaz tako ponižala in se šla bosti z ljubico – ni šans. Svojo družinsko celico ogrozi tisti od para, ki vara, ne njegova ljubica/ljubček. Tretje osebe so samo simptom nečesa (nezrelosti partnerja ali zveze z velikimi razpokami).

Avtor, ljubice se včasih pa tudi preprosto zaljubijo in poslušajo srce namesto glave. Vsi včasih ravnamo tako – smo brez denarja, pa si vseeno kupimo nekaj, po čemer hrepeni naša nikoli potešena potrošniška duša, si vzamemo par ur frej, čeprav vemo, da delo čaka in tako naprej. Ljudje smo šibki.

Itak da prva!
Samo tudi prva ni dovolj. Žal.
Prepovedi, ožigosanje, izključitev, ponavadi ne naredijo kaj dosti pri spremembi posameznika..prepovedano proizvede ponavadi pregovor, da je sosedovo grozdje bolj sladko…
Dokler se tak človek SAM ZAVESTNO ne bo odpravil na pot spremembe, torej dokler se ne bo za svoja dejanja ali pa nedejanja pokesal, ISKRENO, torej sprejel ODGOVORNOST, brez izgovorov, sprenevedanja, je prva pot zaman.

Kako se potem sploh v družbi doseže, da smo ljudje med sabo bolj iskreni?

Verjetno z izobraževanjem, spodbujanjem komunikacije, razvoja kulture, strpnosti do drugače mislečih in hkrati tudi z zakoni, vzgojo, ki zahteva od ljudi, da za svoja dejanja primerno odgovarjajo.
Skratka počasen in dogotrajen proces, ki gledano evolucijsko traja stoletja..
Utopija?
Morda. Naj vsak presodi sam.

Z represijo in nasiljem ponavadi ni napredka..
[/quote]

Tale tvoj počasni proces je bolj ali manj utopičen, ker so v družbi in njeni ureditvi stalna nihanja. Trenutno je tako, da so moški realno v podrejenem položaju in vedno več je takih, ki ne iščejo več partnerstva, le občasni seks brez odgovornosti… in neodgovorni materi in ženi bo tak še najbolje pasal, sploh če se je že v domačem okolju naučil neodgovornega ravnanja (jebiveterstva). Začaran krog pač…
Kako pa se te reči rešuje v reali? Ne z osveščanjem in pogovorom ampak s pravili, zakoni in kaznimi. Človek pač ni vedno odgovoren niti do sebe, kaj šele do drugih. No, eni smo, a smo v družbi prepoznani kot težaki in čudaki. :))))))
V reali se te reči rešuje skozi vseprisotni nazor – vsevidni bog. Religija vpelje pravila in rigorozne kazni: Pot v pekel po smrti, tuzemske kazni po verskih zakonih npr. kamenjanje in bičanje ter zaporne kazni v islamu.
Take družbe so homogene, ker imajo nek skupen vrednostni sistem in obet rigorozne kazni za kršitelje.

Pozabljaš, in izkrivljaš zgodovinski potek dogodkov.
Nobena revolucija se ne zgodi zato, ker je družba urejena pravično in so vsi vpleteni v njej svobodni in enakopravni.
Če vzameš monogamno družino, kot gradnik družbe, le ta pred seksualno revolucijo v 60tih ni bila enakopravno urejena, ampak je bila ženska v njej lastnina. Moževa last. Imela je navidezen enakopraven status soproge, žene, mane, vse dokler je imel zadnjo besedo v njej mož, oče.
Na državno družbeni ravni enako, pravice, da ženske volijo, ni bilo.
Sporazumnega odločanja OBEH, v tej monogamni celici, znotraj te družine, tem gradniku družbe, o potomstvu, pravtako ni bilo (kontracepcija).
In seveda je bil kakršenkoli zunanji poseg v to družinsko celico, ki bi jo lahko kakorkoli ogrozil, s strani vladnih zakonov (beri: enega vladajočega spola), kriminaliziran.

Če temu ne bi bilo tako, zakaj sploh revolucija, kakršnakoli?

Trditi, da z vpeljavo zakonov, ki obravnavajo enakopravnost spolov in z vpeljavo zakonov, ki ščitijo žensko, postavljajo ženske v privilegiran položaj, je enako izkrivljeno in zmotno, kot trditi, da je bila pred seksualno revolucijo in bolj “pravičnimi” zakoni ženska v družbi, kot tudi znotraj družinske celice, enakopravni član, partner, starš.
Ni bila.

Vedno pa so in bodo luknje v zakonu in manipulativni ljudje, tako ženske kot moški, ki bodo vse izkoristili in zlorabili kar se da, od zakonov, inštitucij, do ljudi, da bodo ohranili svoj status quo, zgolj sebi v prid, seveda.

A to je zloraba posameznika in ne apriori privilegij, ki naj bi ga že v osnovi ponujal zakon.

Drugi del:
Tip, samski ljubček, ki se spusti v razmerje s poročeno žensko je dejansko lahko to kot pišeš, člen družbe, nevreden zaupanja, a prevaranemu, to še vedno ne daje nobene pravice, da se znese nad njim, pod pretvezo, da ohrani celico, mamo njegovih otrok.
Mama njegovih otrok je ODRASLA OSEBA, ki je (naj bi bila!) samostojen člen v družinski celici, in enakovreden status, ji nalaga njeno lastno odgovornost do svojih dejanj ali nedejanj tako znotraj držinske celice, kot zunaj.
Ja, seveda, če imaš pa v mislih, da je žena moževa LASTNINA, pa seveda potem reakcija moža, da se znese nad ženinim ljubčkom, postane razumljiva. On je njen gospodar, ona mu je podrejena, on potem zanjo in njena dejanja odgovarja in rešuje zadeve.

In ja, verjamem, da nisi edini, in da je kar veliko moških, ki se jim toži po teh časih.
Ker bodimo fer, ni fora samo imet ženo za lastnino, nadzor prinaša tudi več pravic in svobode, za vladajočega.

Tretji del:
Morda imaš prav, kdo bi vedel, morda dejansko z razpadom tradicionalnih vrednot, družinske celice, spremenjenim, bolj enakopravnm zakonom, dajemo drugim, bolj totalitarnim sistemom in bolj togo tradicionalnim neenakopravnim družbam prednost in možnost, da nas podjarmijo.
Seveda, v tem življenju kot človek ž.spola, me raje ni tam..če bi bila pa na tvojem mestu oz. m.spola…hmm, težko trdit za nekaj, kar nisem in nikoli ne bom.. 🙂
[/quote]

Revolucionarka Lea!
Mene revolucije ne zanimajo. Mene zanima umirjeno in urejeno življenje in pisal sem predvsem o tem, o družbi in naboru vrednot.
Še o izkrivljanju dejstev: Do seksualne revolucije žena ni bila lastnina moškega, pač pa njegova skrb. Če je bilo karkoli narobe, se je lahko ločila, le sama ločitev zaradi iz čustvenih razlogov ni bila možna. Za uspešno ločitev je bilo potrebno pripraviti konkretne dokaze, kar pa je ženska lahko pripravila le ob podpori od zunaj (sorodniki, prijatelji, državne institucije) in eden od tehtnih razlogov je bilo tudi prešuštvo.
Skratka, ženska ni bila brezpravni član gospodinjstva, res pa je, da so bile njene pravice bolj omejene kot danes. Recimo: Danes žena iz zakona odnese polovico prisluženega, takrat, ko je bi pa moški še nosilec družine pa je lahko odnesla le tisto, kar je prinesla v zakon + tisto, za kar je lahko dokazala, da je pridobila ona. Ko potegnem črto je so bile takrat razmere stabilnejše in moški skorajda ni imel razloga, da se ne bi poročil in imel družino.

Re, na tvoj re na drugi del:
Vse drži kar praviš. Odprto ostaja le vprašanje odgovornosti. Odgovoren, tradicionalni moški bo zaščitil svojo družino na vsak, njemu dostopen način. Če se bo spravil na mamo njegovih otrok danes, lahko računa le še z zelo hitrim razpadom družine. Če odžene naskakovalca njegove družinske idile pa v psihološkem smislu pridobi najmanj troje: V očeh njegove partnerke si morda prisluži plus točke, ker se je postavil kot moški in odgnal nevarnost, ki je pretila njegovi družini. Jbg… predzgodovinski ostanki v miselnosti preprostih ljudi. Dodatno dobi v družbi sloves “tough motherfu..erja” čigar žene se ne bo upal lotiti vsak, ki bo imel 5 minut časa. In kot tretje pridobi boljšo startno pozicijo ob ločitvi, ker njegova dejanja in njegova trdnost ne uideta otroškim očem in otroci, če morajo izbirati, izberejo psihično stabilnejšo osebo, če jim je le zmožna nuditi tudi čustveno oporo.
Tu o ženi kot lastnini ni ne duha ne sluha… morda pa le, če imaš v “zavedanje” vgravirano feministično mantro o “nasilnih in šovinističnih moških”.
Primer iz mojega življenja: Ženi sem ob razkritju povedal kako in kaj in da ima vedno, kadar želi možnost oditi. Njenemu ljubčku pa sem priporočal, da se mi ne približa na 50m, ker bo najmanj kar se mu bo zgodilo to, da jih bo dobil po nosu.

Tretji del…
Ne, nimam “morda prav” imam 100% prav, ker svet še vedno deluje po sistemu “ko jači, taj tlači”. V zahodni družbi je privid neke izbire in enakopravnosti le zato, ker je v tej družbi relativno lahko preživeti tudi v primeru, ko ostaneš brez vseh dohodkov, saj zate poskrbi državna sociala.

dooobro jutro:) DRAGA LEA
in ravno to je to, kar si vi večni nefejk pisači na tem forumu ne priznate – da jih je vsaj polovica ljudi na tej zemlji , oziroma vedno več človeštva FEJK
nima smisla, da tukaj in na splošno:) umite in razglabljate in prepričujete….
ker večina jih je FEJK :)- to dokazuje statistika….to je dejstvo

LEJA
statistika in dejstvo pa je tudi naslednje : vedno večje število zakonov, zvez – je odprtih…..dogovorjeno odprtih 🙂
namesto da bi ljudje futrali advokate – se odločijo zadržati premoženje v dobrobit potomcev in pač furajo odprte zakone ..
Na novo pa se itak mladi ne poročajo več in tudi zvez , kjer materialno ustvarjajo skupaj, je med mladimi generacijami zmerom manj
žalostno – toda resnično

New Report

Close