Izdana tik pred porodom
Sem nosecnica,ki konec naslednjega meseca pricakuje prvega otroka. Stara sem 21let, partner 25. Cela moja nosecnost je potekala dokaj vredu, ce odmislimo prve reakcije njegovih, ki so bile vse prej kot pozitivne in spodbudne. Ze takrat je med nama postalo napeto saj se je vseskozi njegova mama(ki me ne mara zaradi narodnosti) vmesavala v najin odnos in ga verjetno se dandanes prepricuje, kako sem jaz slaba oseba in da ga izkoriscam itd….
No ko smo ze pri tem, ziviva v najemu in najemnino ter stroske bivanja placujem jaz, on pa svojo placo porabi za hrano in zase. Meni ostane minimalen znesek, da sem lahko otroku priskrbela vse kar bo potreboval. Tu nastane problem……
Denar,ki ga zapravlja zase….ugotovila sem, da je zacel vedno vec pijancevati s svojimi prijatelji,ki nimajo zvez niti zivljenj saj so navadni bedniki, vsi so odvisni od kokaina in sumim, da je to drogo zacel konzumirati tudi moj partner… Zadnje case ves cas izpostavlja moje negativne vizualne lastnosti (zredila sem se 30+kg), noce vec biti intimen, ni mu dobra moja hrana,ki jo skuham..ne zeli vec hoditi na obisk k mojim starsem, do mene je nesramen, za otroka se ne zanima vec,in se bi lahko nastevala pa sem trenutno pod takim stresom,da skoraj nevem kaj pisem… No uglavnem, zakaj pisem….ko mu omenim,kako me to vse moti in kdaj misli spremeniti svoj nacin zivljenja(ki pred nosecnostjo ni bil tak) pravi,da ko se bo mali rodil. Konzumiranje droge sicer zanika, ampak domu prihaja neprepoznaven, vcasih me je kar malo strah…pred najino vezo pa naj bi ze imel tezave z drogo…nevem vec kaj naj naredim, ta clovek katerega ljubim s celim srcem,sem z njim zarocena in mi pomeni vse na svetu se spreminja v posast,jaz pa sem ob vsem tem nemocna…
Vceraj se je zgodil dogodek,zaradi katerega danes ze celo jutro razmisljam,da bi kljub svoji ljubezni in upanju, da bo po rojstvu otroka vse bolje..spakirala in odsla.
Bila sva na obisku pri njegovih prijateljih,kjer se je zacelo popivanje, ko sem videla kam to pelje sem izrazila zeljo,da bi rada sla domov…seveda nisem bila slisana..vec kot eno uro sem sama sedela v drugem prostoru, nobeden me ni prisel vprasat ce sem ok, ali kaj potrebujem-nic. Potem sem odsla do njega mu rekla, da nemorem verjeti,da me pusca samo in ce mu res nic ne pomenim?!?! Odgovoril je da je bil na straniscu in so potem padli v debato ter da je cisto pozabil name?!?!… Izgubljena,zmedena,zalostna sem se oblekla in ob 2h zjutraj odsla pes domov(cca 1h hoje) bilo mi je mrzlo,strah me je bilo..2x sem se mogla ustavit ker sem mislila da imam popadke… Ko sem prisla domov sem se nemocna ulegla na posteljo in zaspala. Partner je prisel domov ob 6h zjutraj in se vedno spi….jaz pa razmisljam da bi spakirala in sla k svojim starsem. Strah me je, nevem vec kaj naj naredim, imam obcutek da me bo pobralo od vse te zalosti. Zal mi je otroka,ki more trpeti zalostno mamo….prosim za kako pametno besedo,y nasvet, tolazbo…saj se neupam zaupati starsem ali prijateljicam,ker bi zagotovo prezirali njegovo dejanje in se nikoli nebi vec strinjali da se vrnem k njemu. Se vedno ga imam rada….le to me drzi nazaj
Žal mi je, da se ti to dogaja. Mislim, da sta se prehitro odločila za otroka, saj še nista dovolj zrela. Sploh tale tvoj dragi ne. Občutek imam da niti malo ni pripravljen na otroka in zato raje beži v družbo, kot pa da bi skupaj s tabo pričakoval otročka in prevzel svoj del odgovornosti. Da te pusti samo hoditi 1 uro ponoči domov in ga ob tem niti malo ne skrbi niti zate niti za svojega nerojenega otroka, se mi zdi zelo neodgovorno. Prav tako je čudno, da pusti tebi plačevati najemnino, svoj denar pa zapravlja zase in nič ne prispeva za otroka. Vi trije z otrokom ste ja družina. In ko imaš enkrat družino, naj bi bila to tvoja prioroteta, tako finančno kot tudi sicer. Ne pa pijančevanje s kolegi. Partnerju poskušaj to razložiti. Povej mu, da se počutiš izdano in zapostavljeno. In da bo moral za otroka skrbeti tako ali pa drugače. Poskušajta se mirno pogovoriti kako si predstavljata prihodnost vaše družine.
No, pa tudi s tvoje strani je neodgovorno, da si se zredila za 30+ kg, ko pa vendar veš, da to ni zdravo za otroka (pa zate tudi ne). Gotovo so te zdravniki opozarjali na to.
Nikar ne pričakuj, da se bo po porodu kaj spremenilo, kot ti obljublja. Še slabše bo, saj bo tukaj otrok, ki bo zahteval ogromno časa in energije. Tudi stroškov bo še več.
Če partner ne bo pripravljen na nobene spremembe, pojdi nazaj k staršem. Vem, da ti je težko, ampak zdaj misli predvsem na sebe in na otročka, da bosta imela po porodu mirno in ljubeče okolje, ki ga potrebujeta in si ga zaslužita.
Želim ti veliko sreče in veselo cartanje z otročkom 🙂
Dekle kje ti je bila pamet da ga nisi do konca preverila. Mlada si, sedaj si boš pa otroka nakopala na glavo. Pa otrok še ni problem, problem je ker je njegov oče nezrel osebek. Ko te kdo ne mara zaradi narodnosti preprosto ne hodiš več tja. Mogla se boš bolj postaviti zase, to kar delaš sedaj je pot v globoko jamo iz katere boš težko splavala.
Mogoče je tvoj še zelo mlad in se še ni znorel ,lahko pa da ima takšen karakter . Če ima slučajno takšen karakter ga raje odslovi ,ker ne boš imela življenja z njim ampak pekel . Pomisli na otroka . Včasih moramo nekaj pustiti za seboj ,da lahko naši otroci zrasejo v normalne in zdrave ljudi . Predvsem ti svetujem da se skuliraj ,da ne boš živčna poleg otroka in se raje posveti otroku . Otroci večkrat trpijo ker se starši ne znajo pravilno odločiti . Mlada si še . Naslednji partner bo boljši . Za otroka terjaj preživnino in si žačni urejati življenje . Dram namreč ne potrebuješ ne ti ne otrok .
Draga punca, zelo si še mlada. Verjemi, ko se bo otrok rodil, bo še huje! Spakiraj cunje čimprej in odidi k svojim staršem. Kmalu boš dobila novo ljubezen svojega življenja, majhnega otročka, ki bo rabil tebe in tvojo ljubezen. Verjemi, da boš tega tipa zeloo hitro prebolela.
Tak te ni vreden. Veliko sreče ti želim!
Pakiraj vsak dan po malem in se odseli čim prej k staršem. Oni ti bodo pomagali in se ne zanašaj, da se bo spremenil, ko se bo rodil otrok. Po porodu boš reševala priznanje očetovstva in tudi čimprej daj prošnjo za otroški dodatek. Važno je, da se čim bolj v miru pripraviš na porod in da bo otroček prišel v varno okolje. Sama ne boš zmogla na dolgi rok. N e pozabi se zmenit starši in daj odpoved stanovanja za sebe in naj obveznost plačevanja stanovanja prevzame on. Ti pa pri starših tudi ponudi nek prispevek za stroške. In če ne bodo vzeli, daj tisti denar na stran, da boš imela rezervo. Samo ne na računu. Vso srečo.