V kletki
Pozdravljeni. Rada bi zapustila svojega sedanjega partnerja ki je tudi oče mojega otroka. V bistvu je stvar precej zakomplicirana zato bom poskusila stvari čimbolj poenostaviti in se vnaprej zahvaljujem vsakemu ki mi bo lahko dal pameten nasvet. Partnerja sem spoznala mladoletna in skoraj takoj z njem zaživela. Hitro sem zanosila in otrok se je rodil povsem zdrav. Dokončala sem samo osnovno šolo in bila dobre 4 leta finančno povsem odvisna od njega. Za gospodinjstvo in skrb za otroka sem skrbela izključno samo jaz in moje socialno življenje je skoraj povsem zamrlo. Poleg tega naju je partner začel kmalu po otrokovem rojstvu začel zanemarjati. Razen tega da je hodil v službo ni za naju naredil skoraj nič. Prišel domov se vrgel na kavč in jaz sem ga stregla iz vseh strani. Ko je prišlo drugič do fizičnega nasilja nad menoj sem se odločila da grem z otrokom stran začasno živet k svojim staršem. Partner mi je takrat zagrozil da mi bo vzel otroka in da bo na sodišču zmagal on ker ima službo jaz pa samo z osnovno šolo. To je bil zame močan udarec ker sem partnerja resnično ljubila in živela samo zanj in najinega sina. Želela sem da nam uspe. V tistem trenutku sem se zavedela da živim v kletki in da bo potrebno iti stran. Začela sem iskati službo in res sem eno našla. Na črno z osnovno šolo drugega nisem našla vendar sem z plačilom in delom zadovoljna in kaže da bom lahko delala še dolgo. Partner ve da delam in odkar nosim domov denar je do mene spoštljiv in mi hkrati pobere skoraj ves zaslužek. Odplačala sem vse dolgove in skrbela za poln hladilnik marsikdaj sem tudi povsem sama plačala tekoče mesečne položnice in se trudila biti dobra mati in žena. Najin odnos je sedaj dobre 2 leti vredu trudila sem se na vse načine da mu oprostim vse pretekle žalitve udarce in zlorabe vendar mi ne uspe. Izredno si želim iti živeti drugam ven iz trenutnega bivališča ker tukaj se pač realno gledano na dolgi rok finančno ne bomo nikoli dvignili ( zaloga denarja za sinov faks ko odraste itd..). Pred 4 meseci sem se z njem vsedla in se pogovorila o tem da bi se rada preselila in mu razložila vse finančne in psihične ugodnosti ki bi jih selitev za nas prinesla. Ni se strinjal pod nobenim pogojem in trmasto vztraja pri nemogočem cilju da odkupi staro razpadajočo posest čeprav do takrat dokler je ne odkupimo ne smemo ničesar spreminjati. Pohištvo je staro in nasploh je energija tu notri grozna. Torej šla sem gledati stanovanja bila na nekaj ogledih in čisto vsako stanovanje me je bolj pritegnilo kot lasten dom. Z mojo službo si lahko privoščim preživetje in normalne okoliščine za otroka ne želim si ničesar bolj kot končno sama zaživeti. Težava je ta da je partner trenutno prijazen ker sem koristna ampak v trenutku ko ga bom zapustila mi bo spremenil življenje v pekel. Poleg tega mi nihče noče dati stanovanja ker delam na črno kar je nezakonito. Prosim za kakšen pameten nasvet ker otrok raste in vpija obnašanje očeta lahko sem jaz se tako dober vzgled otroku ampak oče pač daje otroku napačen vtis. 1 krat na mesec se ga napije kot Mavra nazadnje me je otrok včeraj gledal ko ga sem pijanega pobirala iz tal ga dala spat in čistila pobruhano tuš kabino. Otrok je medtem zlagal barvne kockice in bil bolj odrasel od očeta. Kaj mi svetujete za čim hitrejši in miren odhod kako naj dobim stanovanje če nisem uradno zaposlena? Lp
Lepo počasi.
Najprej se odseli nazaj k staršem. Sklepam, da sta dobra do tebe in ne vidim razloga, da bi tam ne zmogla živeti. Nato se vpiši na katero izmed srednjih šol, ki jo lahko delaš ob delu.
Poskusi si dobiti neko normalno službo, kjer te bo delodajalec prijavil in vplačeval tudi vse prispevke. Tvoj status zaposlenosti ne vpliva na to ali bo otrok pri tebi ali ne. Nenazadnje lahko za to poskrbita tudi tvoja starša. Če povem drugače: Da tvojemu možu uspe, da ti vzame otroka, moraš biti vsaj narkomanka ali še kaj hujšega in dokazati bi moral, da nisi sposobna skrbeti za otroka. Glede teh vprašanj in glede fizičnega nasilja se vsekakor obrni na CSD, kjer naj naredijo zapisnik. Tam dobiš tudi odgovore glede dodelitve otroka, preživnine itd… Vsakič, ko se fizično spravi nate, ga moraš prijaviti na policijo, ker na sodišču, ob ločitvi, bo ta prijava močno vplivala tudi na odločitev o dodelitvi otroka. Ni ga sodnika, ki bi si upal otroka dodeliti nasilnežu.
Iz tega, kar si napisala sklepam, da te mož ne spoštuje oz. te dojema kot sebi neenako zaradi tvoje nizke izobrazbe in ker si preveč odvisna od njega.
Za dežjem posije sonce. Si naravno inteligentna, sposobna pridobiti tudi fakultetno izobrazbo, če bi le v to vložila vso sebe in veliko časa. Zgornji predlog o izobraževanju ob delu je zelo na mestu. Loti se ga. Najprej pa začni spoštovati samo sebe. Življenje si oblikuješ lahko sama. Bo šlo pa korak po koraku in ne čez noč. Ne pričakuj, da bo ključne odločitve kdo sprejel namesto tebe. Sama jih boš morala. Vendar ko jih boš, bodo tvoje. Če si boš prisluhnila, bodo tvoje, iskrene, tiste prave. Tvoja pot bo prava. Čez čas, ko se boš uzrla nazaj, se boš smejala. Zdaj pa pogum v roke in soncu na proti. Jaz v tebi vidim pridno, odgovorno in zrelo osebo, katere otrok si zasluži ljubezen in ustvarjalno okolje. Prvi korak je najtežji, potem gre lažje in lažje. Pogumno in srečno.
p.s..: meni je učiteljica v OŠ rekla, da nisem sposoben narediti srednje tehnične. Danes imam univerzitetno izobrazbo in dve diplomi. Učil in učim se zase. In ko odkriješ razvoj samega sebe, ti učenje postane veselje. Duševna hrana. Mimogrede, vse sem doštudiral ob delu in imel sem sošolko mamico samohranilko z dvema otrokoma. Tudi ona je uspešno dokončala študij. Kot je dejala, je imela edini prostor in kir za študij, na straniščni školjki.
Neizkušena, bolj izkušena si kot misliš!!!
Strinjam se z zgornjimi nasveti… pojdi nazaj k staršem, prekini ta krog zlorabe in izšolaj se!!! Sama sem dolga leta dovolila, da so me teptali- v prepričanju, da so pametnejši, da si to lahko dovolijo. Ko sem v rokah držala diplomo, sem skupaj z njo dobila tudi neko novo samozavest. List papirja sicer sam po sebi ne prinaša čudežev, ampak živimo v družbi, kjer te mnogokrat cenijo po poklicu in izobrazbi. In ko te enkrat začnejo teptati, začneš tudi sam verjeti v svojo ničvrednost. Pozanimaj se, mogoče ti lahko tudi kakšna ustanova pomaga pri financiranju šolnine.
Če boš zmogla zakorakati po novi samozavestnejši poti, boš postala tudi zares dober vzor svojemu otroku. Pokazala mu boš notranjo moč in neomajnost. Naučil se bo, da ni potrebno vztrajati v nemogočih razmerah. Da se zmeraj lahko poberemo in jih presežemo.
Srečno. In pogumno naprej. Zase in za otroka!
Pozdravljeni,
Za začetek si resnično poskušajte najti uradno službo, saj vam bo to dalo tisto kar bi potrebovali kasneje za stanovanje in otroka.
Osebno, se na vašem mestu pred tem ne bi odselila k staršem. Je pa res, če je mož do vas nasilen, boste morali kar takoj spremeniti prebivališče morda prijatelji/starši/varna hiša.
Kot izgleda imata z možem različne cilje, zatorej se vam odgovor kaj narediti ponuja kar sam na dlani. To glede otroka, pa naj vas nikar ne skrbi, niti ne toliko zaradi moža samega, ali dejstva, da sodišča pri nas v večini otroke dodeljuje mamam, ampak ker ste ravno vi tisti ki že osnovi vidite, da za otroka takšno okolje ni primerno. Sodišče vam bo to le še potrdilo.
Lepo počasi, strpno in srečno vam želim.