Prevaran
Pozdravljeni,
skupaj sva že skoraj 20 let, imava dve punčki. Pred kakšnimi štirimi leti je žena začela dlje ostajati v službi, začela se je redneje udeleževati službenih srečanj in zabav. Pogosteje se je udeleževala skupne rekreacije v službi. Meni je to bilo všeč, saj se je vračala dobre volje. Punčki sta že itak bili večji in sem ji privoščil. Sem zelo fit, športnik, privlačen. Potem je zelo pogosto začala govoriti o sodelavcu. Tudi sam sem ga spoznal, občasno sva šla skupaj športat. Meni se nič ni zdelo čudno saj sem imel občutek, da si žena celo pogosteje želi seksat z mano. Potem sem nekega dne čisto slučajno na njenem telefonu prebral sporočilo od tega sodelavca, da jo ima rad. Pogovorila sva se, razjokala se je. Zatrdila je, da sta se samo zbližala in da sta si pred kratkim začela pogosteje dopisovati. Da dlje od tega ni šlo. Bolj ko sem razmišljal, bolj sem ji verjel, saj skupaj razen v službi in na športu nista bila, zdelo pa se mi je povsem nemogoče in iracionalno, da bi se takrat dol dajala. On se je ves ta čas normalno družil z mano in sem si mislil da ziher ne bi, če bi imela kaj za skrivat. Kot sem rekel, v tistem obdobju sva midva z ženo imela pogoste spolne odnose, zdelo se mi je, da nama
gre stalno bolje, čeprav sva že toliko skupaj. Skratka, bil sem povsem pomirjen, zadovoljen moški. Po tistem odkritem sporočilu naj bi prekinila stike z njim, midva sva si privoščila daljše počitnice in potovanje v dvoje, vse se je nekako vrnilo v stare tirnice. Le nasmejana ni bila več, večkrat ji ni bilo do skupne rekreacije. Celo opuščat je začela šport. Sicer se je doma res trudila, prej prihajala iz službe, prenehala hodit na službene izlete, samo jaz jo nikakor nisem znal spraviti v dobro voljo. Še vedno si je želela bližine, sexa, samo nekako čudna je bila. Minili sta dve leti, nato nov šok. Izvem, da sta se celo leto pred odkritjem sporočila dol dajala. Redno. Menda vsepovsod. Pri nas doma, v službi, ma ni kotička in trenutka, ki ga ne bi izkoristila. Sploh si nisem mogel predstavljati, da je to možno. Celo v slačilnici telovadnice, ko je telovadnica bila polna in bi ju vsak hip kdo lahko zalotil. Celo na planinski poti na službenem izletu. In celo eno leto po odkritju sporočila sta se dol dajala, kljub temu da mi je zatrdila, da sta prekinila vse odnose! Sedaj sta menda res prenehala stike, on je zamenjal službo, trajno odšel v ZDA. Ni mi treba pisat, kako se počutim. Na dnu. Ves ta čas pa ona doma igra dobro ženo in mati. Zatrjuje mi, da je to bila napaka. Da me ima rada. Da me ne bi nikoli zapustila. Da jo je celo prosil, naj gre z njim a ga je zavrnila. Naj ji verjamem? Sem ji dober samo zato ker je on odšel v tujino? Tisoč vprašanj: kakšen je bil on v postelji? Se je z njim dajala iste dni kot z mano? Je to počela pogosteje z njim? Bi še vztrajala z mano, če on ne bi odšel? Priznala je, da ga noro ljubi, da jo je čisto zmešal, samo da mene in punčk vseeno ne bi pustila. Povedala mi je tudi, da bi zagotovo njega izbrala, če bi ga poznala, preden sva midva dobila otroke. Kaj naj zdaj? Ona joka in me prosi, naj jo ne pustim, da ljubi tudi mene, tudi punčki, da smo ji mi trije vse na svetu. Da so bili le hormoni, da si česa takega nikoli več ne želi doživeti in da bi rada, da bi bili spet tista družina, kot pred leti. Meni pa ni več za živeti. Nimam nobene volje, da bi se z njo še sploh pogovarjal. Niti kregal. Čudno, niti jezen nisem, le sesut. Naj se še trudim? Bo kdaj minilo? Bom lahko pozabil?
Teško ti je dati nasvet na vse skupaj.
Običajno pride do varanja zaradi nezadovoljstva v odnosih.
Rekel bi, da že od začetka ni bila popolnoma iskrena do tebe.
Koliko si ti kriv za tako stanje ne vem. Tu mislim, kaj postoriš sam doma, koliko si ji dal duševne podpore. To veš sam.
Kaj sedaj, ločitev ali pa odnos postaviti od začetka.
Koliko si močan karakter in intelekt ne vem.
Če nisi dovolj močan in želiš vezo obdržati, zaradi njenega kesanja/ če je iskreno/ , imaš možnost to storiti.
Potem poišči strokovno pomoč.
Nikoli ne bo minilo… Nikoli ne boš mogel pozabiti… Vajinega zakona je konec… vse ostalo je izguba časa..
Pa ne nasedaj zdaj na njen jok in podobne traparije… imela je ljubimca nekaj let… pač se naj sooči s posledicami svojih napačnih odločitev… žal boste trpeli tudi ti in hčerki… Časa ne moreš prevrteti nazaj… Glavo pokonci in pogumno naprej v iskreno prihodnost… ločen. Drži se..
Pozabil ne boš nikoli. Tudi ona ne.
Ostala ni zaradi tebe ampak izključno zaradi otrok. Predstavljaj si jo v ZDA samo z njim, ki se ne brani poročenih žensk… Predstavljaj si njeno srčno bolečino, ko stanjena otroka tako daleč stran…
Če bi te res ljubila in spoštovala kot človeka, te ne bi varala. Morda, če bi jo preveč grizla misel, kaj spušča iz rok (onega tipa mislim) in bi bila poštena do tebe, te spoštovala kot osebo, bi te posedla za mizo in ti povedala za kaj gre in predlagala, da gresta narazen. Varanje je bila izključno njena odločitev prav tako kot je bila izključno njena odločitev, da ne se ne bo uprla skušnjavi in morda raje poglobila odnos s teboj.
Njo čaka življenje v grenkobi, tebe pa životarjenje v njeni senci.
Lahko pa ukreneš kaj v smeri izboljšanja lastnega počutja, samozavesti in neodvisnosti.
Nikar pa ne rešuj težav z ženo preko otrok, posveti se punčkama in odnosu z njima.
Ne, to niso samo hormoni.
Poskusi se postaviti v njeno kožo. Kaj bi se ti moralo zgoditi v glavi, da bi ti svoji ženi vozil ljubimko pred nos in bi bili skorajda kolegici? A lahko partnerja sploh še bolj ponižaš? Kaj bi pokazal s tem, če bi po odkriti prevari lagal o trajanju, o pogostosti, o dogajanju, celo o prekinitvi? In v kakšnem primeru bi se afera končala izključno zato, ker bi tvoja ljubica odšla na drugo celino?
Tvoja žena cvika zaradi izgube imidža, kaj bodo rekli drugi, zgražanja sorodstva in podobno. Bolj malo ima vse skupaj še opraviti z njeno ljubeznijo do tebe.
In ne, ne more biti tako kot prej. Pa iz katere pocukrane španske nadaljevanke je ušla?
Ona se je odlocila zate in za hcerki, za vaso druzino in ne za ljubimca…
Priznala ti je, da so jo hormoni preplavili…
Da, varala te je…
Se zmerom je to ona, tvoja zena…
Ni zdaj noben kriminalec ker jo je odneslo…
Nima smisla da sam sebe zdaj mucis in se manj pa njo…
Glavo gor in veselo naprej – pa saj ni konec sveta ce jo je odneslo? Jutri lahko tebe…
Jaz se nisem locila in po 40 letih se k njemu stisnem in se le nasmehnem – ojoj kaj vsega je bilo in sva prezivela 🙂
Raje sem ostala z njim, z mozem mojih otrok, kot pa s kaksnim drugim – in enako je razmisljal on….
v dobrem in slabem:)
Ce pa ne vzdrzis misli, da jo je odneslo – pa se cimprej loci in ne matraj sebe in nje in hcerk…
Vedi pa, da ga ni nobenega brez grehov- eni pac ne prevarajo, so pa npr.nasilni, prepirljivi, zaljivi, prezirajo, odrekajo ljubezen in spolnost, hazardirajo in zapravljajo skupne prihranke….
Pogumno naprej 🙂
Pozabil ne boš nikoli. Tudi ona ne.
Ostala ni zaradi tebe ampak izključno zaradi otrok. Predstavljaj si jo v ZDA samo z njim, ki se ne brani poročenih žensk… Predstavljaj si njeno srčno bolečino, ko stanjena otroka tako daleč stran…
Če bi te res ljubila in spoštovala kot človeka, te ne bi varala. Morda, če bi jo preveč grizla misel, kaj spušča iz rok (onega tipa mislim) in bi bila poštena do tebe, te spoštovala kot osebo, bi te posedla za mizo in ti povedala za kaj gre in predlagala, da gresta narazen. Varanje je bila izključno njena odločitev prav tako kot je bila izključno njena odločitev, da ne se ne bo uprla skušnjavi in morda raje poglobila odnos s teboj.
Njo čaka življenje v grenkobi, tebe pa životarjenje v njeni senci.
Lahko pa ukreneš kaj v smeri izboljšanja lastnega počutja, samozavesti in neodvisnosti.
Nikar pa ne rešuj težav z ženo preko otrok, posveti se punčkama in odnosu z njima.
[/quote]
Po svoje imaš prav. Samo pogledov na celo zadevo je več različnih.
Ni to naivnost, vsake oči imajo svojega malarija.
Kaj bo pa prevarani naredil, to ve samo on.
ego_na_dnu;
Lahko ji poizkusiš oprostit – ne bo lahko!
Pozabiti, ni šans!
Vprašanja zakaj je to naredila IN ali bo ponovila? DA, seveda bo!
Enkrat varalica – VEDNO varalica! Mogoče ne takoj, ampak bo.
Pa ti si pripravljen do “konca” ostati z tako osebo, ali boš samo čakal da otroci stopijo na svojo pot in greš potem po svoje, se vprašaš koliko boš star?
Jst osebno nebi mogel čez vse to, žal 🙁
Želim ti vse najboljše pri odločitvi… Lp
Tudi jaz bi ti kaj napisala,grem čez isto kalvarijo kot ti, tudi jezna nisem, samo neskončno žalostna ,razočarana, v šoku.. pravi da ljubi mene in da bo ostal z družino hkrati pa je do ušes zaljubljen v drugo, in samo čakam kam se bo prevesilo…nisem sposobna ne razmišljat ne ukrepat… želim ti veliko sreče!
Čakam, da me napade ona gospa, ki me zasleduje po forumu in ima ljubimca in skratka podpira varanje, nevarajoči se ji pa smilimo.
Mogoče bo tripnila na tole razmišljanje. Včeraj sem potem malo tuhtala, a je res z mano kaj narobe, da mi gre varanje tako zelo v nos (čeprav v kaki temi se postavim tudi na stran grešnika). Po mojem smo si tukaj ljudje res različni, enostavno en drug mindset, občutek odgovornosti, pripadnosti, verjetno imamo eno tako pasjo zvestobo že v sebi.
Jaz enostavno česa podobnega partnerju ne bi mogla narediti. Sem že dovolj stara in sem dala že kaj skozi in tega nisem naredila, niti nisem bila v skušnjavi, tako da lahko rečem, da očitno mora biti vse skupaj v glavi.
Mogoče bo komu primerjava s psom neprimerna, pa nič ne de. Meni se zdi zelo dobra. Torej, neki znanci so imeli mešanca, grdega kot tojfel in še neprijeten karakter povrhu. To ščene je dočakalo častitljivih 18 let, Bilo je torej grdo, zahtevno, na koncu tudi bolno, ampak lastnikoma ni nikoli na kraj pameti padlo, da bi ga dala stran in raje vzela lepšega, prijaznejšega psa, na stara leta sta tudi dala konkretne zneske za njegovo zdravljenje in da sta mu lajšala starostne težave. Njima ni bilo pomembno, da je grd in tečen cucek, zanju je bil to njun pes, zanj sta se odločila, njega sta izbrala in sta zanj tudi vestno skrbela do konca. Pa sta seveda videla lepše in prijaznejše pse … In če so nekateri to sposobni narediti za svojega psa, kako je mogoče, da nekateri niso zmožni zvestobe, ljubezni, pripadnosti svojemu človeku, sploh če jim ta ni nič hudega naredil?
Res mislim, da so to pač taki ljudje. Enkrat varalica vedno varalica mi je sicer zoprn izrek, ampak verjetno drži s tega vidika, da imajo nekateri ljudje pač potrošniški način razmišljanja in tako kot majhen otrok impulzivno hočejo tisto, kar se jim ponuja. Ne vem, ali jih lahko kaj strezni in ali se lahko spremenijo v taki meri, da postanejo zanesljive osebe, ki ne bodo ravnale več tako na mah. Jaz mislim, da zelo težko.
Še to. To, ali je bil oni drugi boljši v postelji, se meni ob vseh ostalih dejstvih zdi prav nepomembno vprašanje – verjetno se tu oglaša predvsem ranjen moški ego (naj vseeno dodam, da verjetno je boljši, sicer ne bi bilo take drame in bi se afera hitro končala).
Po svoje imaš prav. Samo pogledov na celo zadevo je več različnih.
Ni to naivnost, vsake oči imajo svojega malarija.
Kaj bo pa prevarani naredil, to ve samo on.
[/quote]
Vedno je tako…
Poglej še s te strani: Človek ima velik problem s tem, da ga je prevarala. Ona ima velik problem, ker v resnici ljubi drugega. V taki situaciji se lahko pogovarjata, rešujeta kar se da rešiti a spomini ostanejo, dobri in slabi.
Sam sem takrat tudi ravnal spravno in v smeri ohranitve družine. Danes mi je žal, da sem tako ravnal in vem, da bi jo moral načevljat ob prvem potrjenem sumu. Zakaj? Zaradi sebe, moje psihične in finančne stabilnosti in otrok. Skrušen in poteptan oče, ki ga partnerka ne spoštuje, otrokom ne koristi. Otroci potrebujejo pokončnega, samostojnega, ponosnega očeta, ki jim bo s svojo psihično stabilnostjo nudil varno zavetje, ko bodo v dvomih in težavah. To pa z malarji in očmi nima nič skupnega. Naivno je pričakovati, da se boš lahko zanesel na psihično nestabilno osebo, ko boš v težavah…
Vedno je tako…
Poglej še s te strani: Človek ima velik problem s tem, da ga je prevarala. Ona ima velik problem, ker v resnici ljubi drugega. V taki situaciji se lahko pogovarjata, rešujeta kar se da rešiti a spomini ostanejo, dobri in slabi.
Sam sem takrat tudi ravnal spravno in v smeri ohranitve družine. Danes mi je žal, da sem tako ravnal in vem, da bi jo moral načevljat ob prvem potrjenem sumu. Zakaj? Zaradi sebe, moje psihične in finančne stabilnosti in otrok. Skrušen in poteptan oče, ki ga partnerka ne spoštuje, otrokom ne koristi. Otroci potrebujejo pokončnega, samostojnega, ponosnega očeta, ki jim bo s svojo psihično stabilnostjo nudil varno zavetje, ko bodo v dvomih in težavah. To pa z malarji in očmi nima nič skupnega. Naivno je pričakovati, da se boš lahko zanesel na psihično nestabilno osebo, ko boš v težavah…
[/quote]
Se popolnoma strinjam, tako kot si napisal.
V večini primerov je sigurno tako najbolje. Ni pa to vedno. Tu je bil moj pomislek.
Ni prijetno, poznam ta občutek. Sem doživel pri 20 letih to. Prevaro in takoj načevljal.
Po tej teoriji “enkrat varalica- VEDNO varalica”, je več kot 90% ljudi latentnih biseksualcev, perverznežev, serijskih monogamnežev, lažnivcev, potencialnih alkoholikov, kadilcev, narkomanov, pretepačev itn.
Ostalih manj kot 10% pa je popolnoma nečloveških, skoraj robotov..
In korak naprej od tega tvojega razmišljanja vodi v rasizem, seksizem, fašizem.
Če je enkrat zajebal, dejmo ga kar eliminirat, ker bo itak VEDNO zajebal..
Nisi slišal še za pregovor:
“Einmal ist Keinmal.”
Tvoje pisanje gre do sem v povsem logično razumskem zdravem razmišljanju, tukaj se pa ustavi v enem takem zanikanju realnosti:
“In če so nekateri to sposobni narediti za svojega psa, kako je mogoče, da nekateri niso zmožni zvestobe, ljubezni, pripadnosti svojemu človeku, sploh če jim ta ni nič hudega naredil?
Da ti nekdo “nič hudega ne naredi”, hkrati pa druga stran brezbrižno patološko vara, pomeni, da je s to osebo, ki “nič hudega ne dela” nekaj hudo narobe, da se odloči celo svoje življenje kreirati s takim človekom, torej od skupnih otrok, nepremičnin, kreditov itn.
Če pa ta oseba, ki je prevarala NI patološka brezobzirna varalica in je bila npr. dvajset let ZVESTA, potem verjemi, da na drugi strani ni oseba, ki ni “naredila nič hudega”.
Kaj ti hočem povedat?
Dokler boš dojemala ljudi kot v pravljicah, in jih ločevala na absolutno dobre in absolutno slabe, se boš vrtela v krogu obtoževanj, nerazumevanja in potencialne možnosti, da boš še precej trpela in drugi okrog tebe pravtako.
Nisi napačna oseba.
Marsikaj kar pišeš je zelo fajn.
Vendar žolč, ki ga še vedno prebavljaš, nakazuje, da tvoje prebolevanje biti prevarana ne pelje ravno v neko harmonijo s sama sabo.
Vedno je tako…
Poglej še s te strani: Človek ima velik problem s tem, da ga je prevarala. Ona ima velik problem, ker v resnici ljubi drugega. V taki situaciji se lahko pogovarjata, rešujeta kar se da rešiti a spomini ostanejo, dobri in slabi.
Sam sem takrat tudi ravnal spravno in v smeri ohranitve družine. Danes mi je žal, da sem tako ravnal in vem, da bi jo moral načevljat ob prvem potrjenem sumu. Zakaj? Zaradi sebe, moje psihične in finančne stabilnosti in otrok. Skrušen in poteptan oče, ki ga partnerka ne spoštuje, otrokom ne koristi. Otroci potrebujejo pokončnega, samostojnega, ponosnega očeta, ki jim bo s svojo psihično stabilnostjo nudil varno zavetje, ko bodo v dvomih in težavah. To pa z malarji in očmi nima nič skupnega. Naivno je pričakovati, da se boš lahko zanesel na psihično nestabilno osebo, ko boš v težavah…
[/quote]
Pomoje se podcenjuješ in mislim, da te otroka ravno zato ker si tako ravnal kot si, vidijo v veliko bolj pozitivni luči; torej pokončnega, empatičnega človeka, ki je iz pozitivnih namenov skušal ohranit družino.
Zakaj misliš, da bi te videli v boljši luči, če bi jo načevljal takoj?
Lahko bi ti pa ravno potem očitali vse prej kot pokončnost, tolerantnost, sočutnost in borbenost za ohranitev familije?
Pomoje si ravnal tako, da si lahko kljub obdobju skrušenosti, upravičeno ponosen nase.
Po tej teoriji “enkrat varalica- VEDNO varalica”, je več kot 90% ljudi latentnih biseksualcev, perverznežev, serijskih monogamnežev, lažnivcev, potencialnih alkoholikov, kadilcev, narkomanov, pretepačev itn.
Ostalih manj kot 10% pa je popolnoma nečloveških, skoraj robotov..
In korak naprej od tega tvojega razmišljanja vodi v rasizem, seksizem, fašizem.
Če je enkrat zajebal, dejmo ga kar eliminirat, ker bo itak VEDNO zajebal..
Nisi slišal še za pregovor:
“Einmal ist Keinmal.”
[/quote]
Hahahaha! Dobra!
Včasih je še enkrat preveč. Recimo tako kot pri tistem Dolenjcu, ki se je z varilnim aparatom spravil nad mino iz druge svetovne vojne.
Jbg. Prevara je prevara in za to je težko uporabiti pregovor “Enkrat ni nobenkrat”.
Tvoje pisanje gre do sem v povsem logično razumskem zdravem razmišljanju, tukaj se pa ustavi v enem takem zanikanju realnosti:
“In če so nekateri to sposobni narediti za svojega psa, kako je mogoče, da nekateri niso zmožni zvestobe, ljubezni, pripadnosti svojemu človeku, sploh če jim ta ni nič hudega naredil?
Da ti nekdo “nič hudega ne naredi”, hkrati pa druga stran brezbrižno patološko vara, pomeni, da je s to osebo, ki “nič hudega ne dela” nekaj hudo narobe, da se odloči celo svoje življenje kreirati s takim človekom, torej od skupnih otrok, nepremičnin, kreditov itn.
Če pa ta oseba, ki je prevarala NI patološka brezobzirna varalica in je bila npr. dvajset let ZVESTA, potem verjemi, da na drugi strani ni oseba, ki ni “naredila nič hudega”.
Kaj ti hočem povedat?
Dokler boš dojemala ljudi kot v pravljicah, in jih ločevala na absolutno dobre in absolutno slabe, se boš vrtela v krogu obtoževanj, nerazumevanja in potencialne možnosti, da boš še precej trpela in drugi okrog tebe pravtako.
Nisi napačna oseba.
Marsikaj kar pišeš je zelo fajn.
Vendar žolč, ki ga še vedno prebavljaš, nakazuje, da tvoje prebolevanje biti prevarana ne pelje ravno v neko harmonijo s sama sabo.
[/quote]
Pozabila si na učinek poštenega in fer odnosa, ki pa ga v primeru avtorja nekako ni… Vprašanje na mestu je tudi ali je on to takrat vedel. Napisal je, da ni in da je ženi zaupal. Ona pa je zaupanje izkoristila, saj je po njegovih odzivih in sumu z varanjem nadaljevala in moža ustrezno zmanipulirala. Želiš torej povedati, da je zato, ker je zaupal njej, osebi, ki mu je najbližja, v resnici z njim nekaj narobe v psihološkem smislu?
Pri Žarninem zapisu sam ne vidim slikanja črno/belo ampak poenostavljen oris odnosa med izkoriščevalko in izkoriščenim, ki se niti ne zaveda, da ga ona izkorišča in seveda zgražanje nad takim početjem.