Po težki in mučni ločitvi je bil 3letni otrok zaupan v varstvo in vzgojo mami, čeprav je že takrat jasno izražal željo da želi ostati doma pri meni. Po enem letu smo imeli ponovno sodišče zaradi urejenja stikov in sodnega izvedenca. 5 letni otrok je zopet izrazil željo, da želi živeti pri meni. Takrat je sodnica odredila, da je v otrokovo korist da ima čim več stikov z očetom, a se mama ko pijanc plota drži sodne odločbe in boh ne daj bi bi bil pri meni en dan več. Čeprav v sodni odločbi piše, da naj se stiki na otrokovo željo izvajajo še pogosteje.
Mama se s tem izvedeniškim mnenjem psihologa ni strinjala, ker ni bilo napisno v njeno korist in ga je peljala k “svojem” psihologu. Ko so me poklicali na razgovor mi psihologinja pove: a pa vi veste, da otrok želi živeti pri vas? In odgovor psihologinje na moje vprašaje kaj misli narest je bil da nič, da ga bodo spremljali ko bo sedaj ko bo šel v šolo.

Ker vsi vemo kak sodni sistem imamo in da samo izgubljam denar in živce sem se z otrokom pogovoril, da dokler ne bo zadosti star da se sam odloči ne morem nič. Leta 2013 je bilo rečeno, da se otrok lahko sam odloča pri 9ih – 10ih letih.

Otrok je bil spomladi star 9 let, obiskuje 4 razred. In name vse bolj in bolj vrši pritisk, da želi pridt živeti k meni in tukaj hodti v šolo. Že vsa leta, vsak stik isti pogovori, vsak stik isti jok: zakaj moram biti pri mami???

Sam pove, da se zjutraj za šolo zbuja in uredi za v šolo sam. Mama spi in je ne sme zbujat. Vse popoldneve je doma sam, ker mame ni doma. Ima tudi zdravstvene težave vezane na neurejeno in neredno prehrano. Sem posredoval že v šoli, a so stisnili rep med noge čez da hodi urejen v šolo in da se v to ne bodo vmešavali.
Ja seveda hodi urejen, če sem pa jaz kupil vse šolske torbe do sedaj, športno opremo, e-asitenta zase in za mamo, vso zimsko obutev, jakne,…. Plačujem visoko preživnino in še naročnino za telefon, da bi bil z otrokom lahko v stiku. A mu ga zaplenijo, takoj ko pride iz stika.

Mama o predodelitvi ne želi niti slišati. Je otroku rekla da samo preko njenega trupla in da do osemnajstega leta ne bo smel od doma. Tudi v srednjo šolo ne bo smel ven iz domačega kraja. Saj če bi šel v srednjo šolo v prestolnico (kar si otrok seveda želi), bi lahko živel pri meni namesto v internatu.

Zaenkrat je na moji strani samo otrokova pediatrinja, ki se strinja da je otrokovo zdravstveno stanje povezano tudi z neurejenimi razmerami doma. Ampak se bojim, da ko bo prišlo do sodišča da bo tudi ona potegnila rep med noge tako kot šola. CSD ni objektiven, ker so prisotne močne sorodstvene vezi. Seveda se bom potrudil doseči izločitev pristojnega CSDja in dodelitev drugega nepristranskega.

Ali ima kdo izkušnje, kdaj je tista meja, ko MORAJO upoštevati otrokovo željo in odrediti predodelitev tudi če se mama upira in ne strinja.
Sem se pripravljen odpovedati preživnini in vsemu, samo da otrok končno lahko normalno in srečno zaživi. K mami bo lahko na stik hodil kolikor bo želel. Vem, da ga lahko peljejo k 10im različnim psihologom in bo rezultat enak. A se bojim, da bo proces za otroka eno samo trplenje in razočaranje brez rezultata.

Še dve žrtvi ginocentričnega sistema…
Predlagam, da se s tem ne ukvarjaš sam, ampak si dobiš dobro odvetnico (ne odvetnika!), ki ti bo pomagal rešiti problem. Na FB je tudi neko združenje, ki ga je osnoval oče, ki so mu celo stike z otrokom onemogočali.

Tole je pa zelo težka situacija. Če se poizkušam postaviti v tvojo vlogo. Najel bi odvetnika, ki je res specialist za te zadeve. V slo. sta taka v bistvu dva.

POtem pa sistematično počasi pričel zbirati vse zadeve proti materi. Z nekaj sreče bi najbrž šlo, otrok bo pa prej ko slej tako velik, da ga bo sodišče upoštevalo. Še posebej, če je v vseh dosedanjih postopkih zapisano, da je vedno izražal željo po življenju pri očetu.

Bo pa pomoje težko. Jaz si nisem uspel izborit niti, da bi dvakrat mesečno otroka peljal v šolo. Še izvedenca so najeli, da je napisal, da ne. To sodišče je res ena navadna norišnica in, ko enkrat določijo stike in preživnino je za njih zgodba končana. Žal. V takih primerih kot je tvoj so pa itak čisto izgubljeni in preprosto nimajo jajc kaj spremenit.

Žal pisno nikjer niso zapisali tega, da želi biti mala pri meni, vse je bilo ustno povedano.
V izvedeniškem mnenju izpred 5ih let piše edino: da je otrok v spremstvu mame zadržan, molčeč, nesproščen,… V spremstvu očeta pa veder, razigran, zgovoren,..
Vse ostalo je bilo ustno izrečeno.

Vem da potrebujem dobrega odvetnika in še boljšo taktiko. Koga predlagate? Nekoga ki se bo res zavzel in ne delal šablonsko. Ko so mi po pomoti poslali napačen spis in sem ugotovil, da je vse isto napisano. Samo imena, naslovi in datumi so drugi.

Pri predodelitvi bo zagotovo spet udeležen izvedenec. Sploh zato, ker je mnenje staro že 5 let in kot tako irelevantno.

V bistvu menim, da če bodo upoštevali otroka, lahko predodelitev uspe. Sicer bo zelo težko, prekleto težko.
Glede odvetnikov nimam priporočila, ker imam izkušnje edino z eno odvetnico in to zelo slabe. Od takrat naprej vse delam sam. Po tem kar sem prebral in slišal pa sta edina resna ga. Maček in g. Verstovšek. Prosim, da tega ne jemlješ kot priporočilo, ker ta moj zapis temelji le na mojem občutenju po branju stvari, ki jih počneta in pričevanju znancev.

Predodelitev je mogoče doseči, samo ne s pisanjem po forumih.
Začni postopek za predodelitev, ker to lahko dosežeš edino prek sodišča, CSD ti tukaj itak popolnoma nič ne koristi, tako da je čisto vseeno, v katero smer se nagiba konkretna delavka.
Vsaka zgodba je drugačna in tebi recimo Mickove izkušnje nič ne koristijo, ker ne veš, kaj vse se skriva za njegovimi besedami. Naj pove, za kaj vse je vlekel bivšo na sodišče in da ji je preprečil skupni dopust z otrokom. Se ti zdi, da je to otroku v korist, če ne more z mamo za teden dni na oddih?
Že pred leti je tukaj nekdo povedal, da je dosegel skrbništvo, ampak ne z jamranjem in iskanjem somišljenikov, ki bi ga trepljali po ramenih in družno udrihali po ženskah, ampak tako, da je vzel odvetnika in zagnal sodne mline.

Tudi sama sem sla skozi to strasno agonijo dodeljevanja otrok.
Bivsi partner mi je grozil, da mi bo otroka vzel in ne morem povedati kaj sem prestajala.
Skratka, starejsa hci je bila stara okrog 12 let in se je izrekla sama. Mlajsa 9 in je sploh niso nic vprasali.
Se pa spomnim bednih postopkov na CSD,ko sta morali risati v oblikkateree zivalii si predstavljata oceta.
In se to: sodnik,ki je vse to utrjal in se pogovarjal s starejso hcerko, baje sploh nima lastnih otrok. Kako so stvari v nasi dezeli postimame – bog pomagaj

Povprašaj tule: Vaš link

Grozljivo kakšna zgodba. Seveda, mama nikoli nič kriva. Avtomatsko je otrok njen. Feminizem v vsem sijaju.

No povej PRAKTIČNO kako naj avtor doseže skupno skrbništvo? Najlažje je nekaj pametovat in biti popolnoma odsoten od realnosti. TI je jasno, da obstajajo ljudje (ja, večinoma ženske) s katerimi se absolutno ne da nič zmenit? In avtorjeva bivša je zelo očitna ena takih.

Se v tem primeru sploh nebi čudil, da ima oče itak stike in, da je vseeno pri kom otrok živi. Tako ta sodišča delujejo.

Jaz se v takih primerih vprašam, kako bi razmišljala, če bi bila sodnica. In prvo je, da je bivši partner, ki se poteguje za skrbništvo, najmanj zanesljiv vir informacij od vseh ljudi. Bivši partnerji so v svoji ranjenosti kot majhni otroci: vidijo, kar hočejo videti, slišijo, kar hočejo slišati, prirejajo dejstva, jemljejo iz konteksta, po potrebi lažejo, manipulirajo z otrokom, mu polagajo besede v usta, mu preveč dovolijo, da bi ga pridobili na svojo stran … Otrok pa tudi rad reče, kar misli, da starš hoče slišat. Avtor, tebe in tvojega poročanja jaz ne bi upoštevala niti najmanj, če bi bila sodnik. Eto. Ker ne bi nikomur verjela. Ker bi bila videla že dovolj prepričljivih, simpatičnih lažnivcev in manipulatorjev s solzico v očeh in na videz dobrimi argumenti, ki bi se nato razblinili. Sploh če bi mi pripoved začel s tem, da je trileten(!!) otrok sam rekel, da hoče k tebi. Resno ti je to nek argument? Jaz sem pri treh letih na vsak način hotela ostati v cirkusu moire orfei, znorela sem, ko so me zvlekli domov, resno, histerični napad sem dobila. Ker sem se hotela tja preselit. Za vedno.

Prepričala bi me objektivna izvedenska mnenja, morda kakšna priča, ampak to tudi ne najbolj. Predvsem dejstva, dokazljiva, objektivna dejstva. Na koncu pa mogoče še neformalen pogovor z otrokom.

Z g. Vrstovškom oz njegovo odvetniško pisarno pa imam jaz zelo slabe izkušnje. Pobral ogromno denarja, obljubljal predodelitev a iz tega ni bilo čisto nič. In na koncu je odvetnica izrekla besede: no sj tak rezultat smo pa pričakovali.

In ne, ne iščem trepljanja po rami. Iščem en pametni odgovor ali se splača otroka matrati in ga vlačiti po sodišču, če na koncu ne bodo upoštevali njegove želje. Z njim se bo še enkrat dobro pogovoril in mu predstavil kakšno psihično breme bo to za njega in če bo še vedno vztrajal bom vložil zahtevo.
Z mamo se žal ne da pogovarjati, otrok je njeno orožje za finance in manipulacijo. Zal je otrok zadosti star, da mu tega nismo rabili razlagat ampak je že sam to dojel.
In ne, ne mislim preprečevati stikov z mamo, takoj podpišem da jih ima v takšnem obsegu kot jaz, če bo otrok želel pa še več. Preživnini se pa odpovem. In ne, ne bom preprečeval telefonskega kontakta z mamo kot ga ona.
Takoj bi podpisal deljeno skrbništvo, a se je mama odselila praktično na drugi konec države in to žal ni izvedljivo.

Z g. Vrstovškom oz njegovo odvetniško pisarno pa imam jaz zelo slabe izkušnje. Pobral ogromno denarja, obljubljal predodelitev a iz tega ni bilo čisto nič. In na koncu je odvetnica izrekla besede: no sj tak rezultat smo pa pričakovali.

In ne, ne iščem trepljanja po rami. Iščem en pametni odgovor ali se splača otroka matrati in ga vlačiti po sodišču, če na koncu ne bodo upoštevali njegove želje. Z njim se bo še enkrat dobro pogovoril in mu predstavil kakšno psihično breme bo to za njega in če bo še vedno vztrajal bom vložil zahtevo.
Z mamo se žal ne da pogovarjati, otrok je njeno orožje za finance in manipulacijo. Zal je otrok zadosti star, da mu tega nismo rabili razlagat ampak je že sam to dojel.
In ne, ne mislim preprečevati stikov z mamo, takoj podpišem da jih ima v takšnem obsegu kot jaz, če bo otrok želel pa še več. Preživnini se pa odpovem. In ne, ne bom preprečeval telefonskega kontakta z mamo kot ga ona.
Takoj bi podpisal deljeno skrbništvo, a se je mama odselila praktično na drugi konec države in to žal ni izvedljivo.
[/quote]
Da je odvetnica kaj takega izjavila je “no brainer”. Jaz sem med vrsticami želel povedati, da ga praktično ni odvetnika, ki bi kaj dosegel, ker je sistem tak kot je. Na deklerativni ravni smo moški in ženske enakovredni, v praksi je pa pač tako, da so otroci v domeni mamic.

Če zbereš dovolj dokazov, smsjev, mailov, izjav (magari snemaj)…..Morda uspe. Garantirati pa nihče ne more.

Je pa to zame približno tako. V neki fazi moraš rečt “jebi ga”, čeprav je težko. Na žalost. Ko bo z otrokom cela štala ne boš mogel nikogar poklicati na odgovornost, še več, kriv boš ti. Preostane le debela koža in do neke mere odnos “jebi ga”. Vpliva itak nimaš.

Ena napaka naših postopkov ločitve je morda v tem, da odločajo za “večnost”.
Povedano drugače, smiselno bi bilo, da bi za obdobje 3 ali 5 let po ločitvi na novo pregledali presojeno in dopolnjevali razsodbo.
To bi vsekakor bilo v interesu otrok, ki naj bi bili tako znotraj besedišča sistema, kot staršev pravzaprav cilj.

Po drugi strani, konkretno, pa bi človek pričakoval, da kot starš stopiš vsaj do odvetnika, ki ti lahko dejansko svetuje.

Pravne spore se rešuje na sodišču, ne na forumu.

Naša zaokonodaja, kot sem že v drugi temi, pa otroku daje možnost soodločanja, ko se presodi (CSD, ekspert, sodišče), da je spoben odločanja in da razume posledice odločitve, ker je nekej v pravni praksi od 10 leta dalje.

Ena napaka naših postopkov ločitve je morda v tem, da odločajo za “večnost”.
Povedano drugače, smiselno bi bilo, da bi za obdobje 3 ali 5 let po ločitvi na novo pregledali presojeno in dopolnjevali razsodbo.
To bi vsekakor bilo v interesu otrok, ki naj bi bili tako znotraj besedišča sistema, kot staršev pravzaprav cilj.

Po drugi strani, konkretno, pa bi človek pričakoval, da kot starš stopiš vsaj do odvetnika, ki ti lahko dejansko svetuje.

Pravne spore se rešuje na sodišču, ne na forumu.

Naša zaokonodaja, kot sem že v drugi temi, pa otroku daje možnost soodločanja, ko se presodi (CSD, ekspert, sodišče), da je spoben odločanja in da razume posledice odločitve, ker je nekej v pravni praksi od 10 leta dalje.
[/quote]

Če nisi bral, je nesrečni očka ubral prav to pot, ki jo omenjaš in pogorel tako, kot večina očetov, ki od sistema pričakujejo fer in uravnotežen odnos. Žal zaman.

Spopadati se z obsedenim odtujevalcem je ena najbolj težkih in bolečih izkušenj, kar jih imaš, ker se počutiš popolnoma nemočnega, in to lahko traja več let. Nemogoče se je spopadati z obsedenim odtujevalcem, ker se z njim ni mogoče pogajati in ni mogoče sklepati kompromisov. Kompromisa ni, zato ker ne zmore nobenega sočutja. Če pa ga že lahko spraviš do kompromisa, jo bo še zmerom odnesel bolje kot ti.

Imeti srce, da lahko razume in sprejema mnenje drugega, tega enostavno nima. Zmeraj ima prav in ko je njegov ego ogrožen že z najmanjšo kritiko, te pride uničiti. Če pogledaš v slovar pod ‘neusmiljen’ ,najdeš opis najhujšega obsedenega odtujevalca – pralca možganov. Po malem dan za dnem svojega otroka uči, da začne zavračati drugega starša.

Opravka imaš z moteno osebo, ki ima neko osebnostno ali čustveno motnjo.
[img]https://i.ytimg.com/vi/pCWYzl9cIMg/hqdefault.jpg[/img]
Odtujevanje ni vezano na spol. Lahko je to mati ali pa oče. Je pa več mater s takšnim obnašanjem, ki po sodiščih in CSD-jih bijejo brutalne bitke z očeti svojih otrok ali bolje povedano – svojimi oplojevalci. Skupina, ko je takšen obsedeni odtujevalec oče, pa tudi ni tako zelo majha. Razmerje naj bi bilo tam 60:40. 60% je takšnih motenih mam, 40% pa je očetov.

Da ne govorim o tem, kako v takšnih okoliščinah raste in zraste otrok. Med otroki, ki tekom odraščanja pristanejo v vzgojnih zavodih, je tri četrtine takih, ki prihajajo iz ločenih družin – od takšnih motenih mam oziroma očetov.

Zdravo,

tudi jaz sem (bil) v podobni zgodbi, tudi stremel k skupnemu skrbništvu, vendar na koncu pristal na njeno, vendar s pogojem, da imata otroka vsak teden z mano dvakrat stik in od tega enkrat tudi prespita, tako upam, da jima bom lahko dal tisti potreben čas z menoj.
Nekako sem prišel do točke, ko verjamem, da zdaj če pa nisem 50% časa z otrokom, bo pa nekaj narobe, ni res. Tega časa je manj, bistveno manj kot prej, a v končni fazi so med nami družine, kjer kakšen starš pol toliko ni z otrokom kot sem jaz, pa nekako gre… torej imam šanse.

Vse to je res, da sodišča, csdji favorizirajo zensko, zal je tako, in tu se moramo očetje boriti – CSD in sodisce ponavadi deluje tako, da “dajmo se cimmanj kregati ” in ponavadi je pametnejsi tisti, ki oceni, da se je bolje malo umakniti.

Vendar v eni konkretni zadevi, kjer pa nisem hotel popustiti, in je bilo prav da nisem, je bil najprej zaradi tega sestanek na CSDju in potem se tozba na sodiscu. In za vedno mi bo ostalo v spominu, ko je delavka na CSD jasno videla konfliktno in agresivno mati, a je ob začetku sestanka rekla “ja pa nisem mislila da boste tako daleč šli…” in potem mene pomenljivo pogledala kao “ja zakaj pa ne popustite ženi…”..

skratka…boriti se, vendar hkrati paziti, da nas to ne vrže v neko depro in zamero, saj kot taki otroku lahko damo še manj…kaj pa bo potem, ko bo otrok 12-14.. pa bomo videli.

Je pa res žalostno to neravnovesje – da bi oče kdaj udaril mamo ali kaj slabo poskrbel za otroka, ma garant takoj mati dobi otroka. Če obrnemo, pa mora verjetno materi manjkati pol glave in možganov in da jepotrjena za droge, potem bi pa mogoče se kaj zgodilo s predodelitvijo, a še to bi verjetno trajalo (karikiram)

lp SVO