Ponovna vzpostavitev zaupanja
Pozdravljeni,
v razmerju sva 11 let, imava 2 ,5 leti staro hčerko, nama je pa v odnosu zaškripalo. V razmerju sva imela vzpone in padce, prepire in srečo. Vse kot imajo vsi normalni partnerji v svojem odnosu.
Da opišem najino težava, odnosi so se letos ohladili, malo je krivde na moji strani nekaj pa tudi na partneričini strani, vendar pa se je težava nastala ker je to pripeljalo do tega, da je partnerica v podjetju kjer dela opazila sodelavca s katerim sta se zbližala in komunicirala tudi izven delovnega časa. Partnerica mu je tudi zaupala, da ji je simpatičen on ji je vrnil, da je tudi ona njemu vendar pa ji je odvrni, da se ne misli mešati ker je v vezi in ker ima tudi otroka v razmerju. Po dolgem času, sem od partnerice prejel vso iskrenost, kjer mi je priznala kaj se dogaja. Potem je bil dan prepira, kjer sem povedal vse kar sem imel na duši kaj me moti glede tega odnosa, ki ga ima s sodelavcem.
Partnerica mi je zatrdila, da noče zaključiti razmerja z mano, da me še vedno ljubi. Da ni metuljčkov (kar razumem po 11 letih), da se bo potrudila, da reši ta čustva s sodelavcem.
Predlagal sem ji, naj nanj gleda kot na ostale sodelavce v timu, da ji svetujem da se izven delovnega časa, in med delovnim časom ne dopisuje z njim in naj se pogovarja tiste stvari kot z ostalimi kar je tudi potrdila in da ne bo več pisala. Svetoval sem ji, naj premisli kaj ji to lahko prinese v službi če se bo zapletla.
Sedaj pa pridemo do težave, kako ji lahko ponovno zaupam, da ne bo več pisala, da bo odreagirala tako kot mi je zatrdila, da bo. Sprašujem pa se, kaj bo prineslo, če gre le ta sodelavec s svojo partnerico narazn, bo lahko takrat potlačila čustva, se mu bo sprostila in dala vse svoje dosežke na stran ter svojo trenutno vezo.
Najpomembnejše vprašanje, kako ji lahko čimprej zaupam (to si želim) in kako ji lahko zaupam, ter kako se lahko ponovno sprostim, ker imam občutek, da me ta zadeva vleče navzdol.
Za odgovor se vam zahvaljejem
Sila preprosto: štejejo dejanja, ne besede.
Kjer naj bodo dejanja njena, ne vaša.. če namreč VI začnete nadzirati, “čuvati in paziti”, to niso njena dejanja, temveč vaša. V takšnem primeru bi VI prevzeli vlogo odgovornega in z njo začeli, hočeš nočeš manipulirati.. po drugi strani se bo partnerica začela takšni razdelitvi upirati.
Če resnično ljubiš ljudi, jih pustiš takšne kot so.. nimamo jih pravice omejevati, nadzirati, “voditi” itd.
Nekaj drugega je pogovor ali če se sami obrnejo k nam z razmišljanjem, željo.
Hy. Zelo tezko boš pridobil zaupanje nazaj. Ti povem iz lastnih izkušen. 11 let sem mu 100%zaupal, pred petimi meseci pa sem ugotovila, da si tudi on dopisuje z eno kelnarvo. Kljub vsemu trudu, da mi dokaže, da je bilo zgolj dopisovanje, da mi pokaže vsak sms, ki ga je še kdaj dobil od nje, zdaj že lep čas nič , mu še vedno ne zaupam. To tudi ve in me popolnoma razume
Najpomembnejse vprasanje bi moralo biti, kaj lahko spremenim, da bo partnerica bolj zadovoljna v odnosu s teboj oziroma kje delam narobe, da partnerica iz odnosa bezi k tretji osebi. To je nekaj kar lahko nadzorujes, vse ostalo bo prislo ali pa ne bo.
Vzrokov je lahko več…
Najpogostejši: Mož se je partnerici preveč prilagodil in ji pomaga praktično pri vsem. Ona je sicer na začetku z njim zelo zadovoljna, a podzavestno čuti, da je zaradi podrejanja ni več vreden. Zato si začne iskati novega samca, ki jo bo postavil na svoje mesto, česar mož ne more več storiti brez tveganja ohladitve odnosov. Ohladitve odnosov si tudi partnerka ne želi nič manj kot si ne želi odvzemanja njenih že pridobljenih pravic – npr. mož pomiva posodo, daje prat, previja otroke.
Ključ do uspeha pri hipergamičinih ženskah je, da ostaneš trden in se ji ne pustiš, hkrati pa je ne zatiraš in jo s primerno frekvenco “podkupuješ” z malimi pozornostmi, vseskozi pa moraš biti fer in nikoli manipulirat z njo. Če ne zaradi drugega, ker to ni fer do partnerke.
…lahko pa je vseeno “more than 7 crazy” in ne moreš narediti prav nič. 😉