Pozdrav.
V zadnjih mesecih sem se soočala s situacijo, ob kateri sem spoznala, da morda razmišljam “narobe” oz. da ne razmišljam kot večina.
Namreč, partner me je varal in to sem zvedela. Mislila sem, da je šlo za neko skrivanje in kradenje kratkih trenutkov in užitkov. Občutek, da “ona” pa res ne more več vedeti o mojem življenju in dolgoletnem partnerju me je gnal, da sem stvar malo bolj “raziskala”. Šok. To so bili skupni dopusti, izleti, darila,…kar nekaj denarja je šlo za “njo”. Skratka denar in pozornost, ki bi morala biti usmerjena v družino in definitivno ne v njo.
Ne pišem to ker iščem tolažbo ali koga, da bo “pljuval” vsepovprek…
Zanima me samo, ali še kdo razmišlja v tej smeri, da pa vsaka prevara ni ista oz. en način prevare bolj prizadene kot drugi
Hvala

Vaše razmišljanje, avtorica, ni kaj dosti drugačno od ostalih. Večinoma ženske potrebujete pozornost v različnih oblikah in samo od malenkostnih osebnostnih odklonov je odvisno dojemanje odnosa (poceni, drago, dražje).
Iz bornega opisa lahko potegnem le to, da z možem res globokega odnosa nista imela in da je z ljubico poustvaril nov, plitek odnos, ki temelji predvsem na zadovoljevanju ženske potrebe po pozornosti in materialnem.
Seveda pa prevare različno vplivajo na nas. Ene so take, da jih samo zaznamo, zabeležimo in gre življenje naprej enako kot prej. Druge te pretresejo, tretje ubijejo vso voljo do življenja v tebi. Vprašanje je le kakšne so tvoje vrednote in do kod sega tvoja cona udobja.

Nikoli nisem želela da bi na meni zapravljal denar. Niti na začetku ne. Nisem vržena na nakit ali rože ipd…res pa je, da kot vsaka ženska sem si pa tudi sama želela tiste male pozornosti. Mene boli čas..čas za katerega sem si želela da preživi z nami (imava 2 otroka) in katerega sem praktično preživljanja sama z otrokoma. In seveda pozornost. Da bi se potrudil in za naju kaj organiziral, kakšen kratki pobeg…Denar sem omenila ker je pa doma vedno bilo negodovanje iz njegove strani če sem omenila da bi kaj organizirali, odšli,…
Za sebe lahko rečem da sem v 13tih letih do njega razvila globoko ljubezen in veliko mero spoštovanja. Seveda on za mene ne more isto trdito. Vendar ugotavljam, da je on otrok, v vseh pogledih. Njun plitek odnos je označil kot da je “mogoče našel sorodno dušo z istimi življenjskimi intetesi”. Želim si da bi lahko živeli v paralelnem svetu, kjer bi letel čez prag in se čez eno leto sam sebi smili in spraševal “kaj sploh je šlo narobe”.

Zakaj bi mu igrala mamo? Zakaj bi se mož smel izvleči iz vsakršnega problema na lahek način v smislu “tukaj ne gre, bom poskusil drugje”? Ker ste mu to do sedaj dovoljevali?
Žal ste izbrali takega partnerja… Nekaj na njem je, kar vas je pritegnilo. Vaš globok odnos do njega je še vedno samo vaše čutenje do njega. Odnos je dvosmerna komunikacija verbalna in neverbalna, intimna in tudi vsakdanja logistika je z njimi povezana. Če ni imel časa za vas in družino, za ljubico pa je, potem je pri vas že lep čas nekaj zelo narobe. Bežal je od vas. Zakaj? Ne vem, …a to je reakcija človeka, ki noče prizadeti otrok, a se ob vas počuti nelagodno.
Iskanje sorodnih duš je hecna reč… to je tek za mavrico. Vedno, ko že misliš, da si tam se vse skupaj nekako izmuzne, ker si pač o nekom imel napačno predstavo, ker si ga preveč idealiziral. Morda ga je celo strah globljega odnosa z nekom. Morda pri vsem skupaj vi sploh niste nič vplivali na to, ker niste mogli, ker je vaš mož pač nedorasel fantič, ki sanjaril o lepi sosedi, znanki. Morda pa ste počeli kaj takega, kar ga je odgnalo pa niste tega opazili… ne vem, berem le, da je bežal od vas in skoraj že dokončno pobegnil. To bežanje govori tudi o vajinem odnosu.
Če se kaj spoštujete, bo vaš mož letel čez prag. Če se po letu ali dveh vrne pa je vaša stvar, kaj boste naredili. Jaz osebno bi z njim spil deci rujnega, se z njim pogovoril in ga nato pospremil do izhodnih vrat.

Tukaj bi se sam vprašal, kako je možno, da je vse to počel, ti pa nisi nič ugotovila. Izleti, darila itd, to bi morala že kaj kmalu opaziti. NE pa, po ne vem kolikšnem času.

Seveda sem opazila da je nekaj hudo narobe, res pa je da sem mu brezpogojno zaupala in na to niti pomislila nisem. Ampak sem se odločila da grem preko tega. Smo zašli, ker kot sem napisala ne iščem tolažbo, razloge, nasvete kaj sedaj,…
“Tu” sem, ker vsi “tumbajo” (tudi terapevt), da prevara je prevara ne glede na to kako. Jaz pa se s tem enostavno ne morem strinjati. Ljudje nismo ustvarjeni za doživljenjsko monogamjo, le-ta je stvar izbire in definitivno ne nagiba. Ko berem forume, vidim kako je za nekatere svet samo črn ali bel, sivine sploh ne dopuščajo. In ja, v popolnem svetu ne bi bilo prevar, tatvin, umorov, lakote,…
Iskreno mislim, da če se že vara, se lahko vara tudi z neko mero “spoštovanja” do partnerja in družine. Seveda boste sedaj vsi planili po meni..OMG, WTF.. ., ker besedi varanje in spoštovanje ne sodita v isti stavek. VEM! Ampak ne vem na kakšen drug način bi ubesedičila moje razmišljanje/moj pogled! Torej prosim ne skakati po meni in me psihoanalizirati. Pa menda nisem edina ki razmišlja na tak način..ali pač?

Zivjo gospa

Ne razumem kako daš lahko besedi prevara in spoštovanje v isti kontekst…ne gre. Ker se izključujeta. boli sama prevara..al pa da je denar pozornost dobroto…željo za karkoli dajal drugam brez da bi se pogovoril s teboj…da bi te spostoval tebe kot osebo…v tem razsuva prevara..ker unicuje spostovanje zaupanje….
Najhujša so ta slepa zaupanja…ko ti sicer kaj kdo pove pa ne reagiras ker ne verjames…ko mogoce sam kaj najdes pa porines na stran…ker s tem bi odšlo tisto extra zaupanje in spostovanje ki si ga imela do partnerja…tuki vids da ni vse crno belo….
Spostovanje…ja ce bi clovek ga cutil v zvezi vecina ne bi varala. Ker bi se cutila sprejeto v sredini v druzini….tko pa vecina isce nek dodaten odtenek srece…na dolgi rok ne gre…
Osnova je ta…tist k gleda na druge kako se bodo pocutili ob nekem dejanju ne dela tega…mogoce se boji..samozavest pesa..ne vem veliko variacij….seveda je pa tud druga stranko nikoli ne gleda na druge..samo nase…in tud dela tako…zdej pa tle not vstavi spostovanje oz. koga kdo spostuje.pa lahko razumes razmerje spostovanje – prevara.

Prevara ni enaka prevari. Vsak človek je unikatno različen od vsek ostalih na tem svetu. Posledično so tudi zakonski pari unikatni. Razmerja v njih prav tako.

Prevara zato ne more biti prevara. Premalo je povedanega, razloženega, premišljenega.. je stereotip.
Vendar je tudi zakonska zveza, zvestoba.. enako stereotip.

Vprašanje je torej ali se pogovarjamo iz pozicije človeških izumov in idealov (med njimi tudi stereotipi).. ali iz unikatne perspektive vsakega posazmeznika oz. Zakonskega para?

Vsakemu človeku pomeni prevara nekaj čisto drugega. Da se stvari dodatno zakomplicirajo, se znotraj človeka, nekako v slogu “bioritma” te meje ves čas premikajo.. in so odvisne tudi od tega, kdo je tretja oseba.
Če moža kušne žaklja krompirja, ki ne spravi skupaj razumljivega stavka.. se žena ne bo enako sekirala, kot če ga strasno zaliže njegova najljubša Hollywoodska igralka.
Podobno se ne bo ož sekiral, če kušne ženo en mali podrastel pismonoša.. ali pa galantno urejeni, visok moški, ki je malo prej izstopil iz rosno novega Aston Martina.

Kontekst so torej vedno izgled in viri.. prvi je najpomembnejši v povprečju moški.. drugi ženskam. Kjer je pač izgled v očeh opazovalca, viri pa so tudi lahko zelo različni: čustva, čas, denar, inteligenca..

Ali drevo, ki pade v gozdu in ni nikogar tam, da bi slišal, sploh “trešči” po tleh?

Če torej partner namenja pozornost, čustveno, seksualno ter finančno v času, ko osnovnega partnerja ni.. je to sploh prevara?
Teoretično gledano bi bilo možno, da ni niti minute ukradene v odnosu z ženo.. ker je eden ali drugi v službi (različne izmene) ali na službeni poti.
Osnovnemu partnerstvu ni nič odvzeto. Par je tudi dovolj bogat, da se večerja, drobne pozornosti, ne vidijo v družinskem proračunu.

Je torej prevara nekaj, kjer nikomur nisi nič odvzel.. samo sebi si dodal?

Če bi bila prevara tako definirana, bi bil odgovor težak.. a ker je prevara enaka laži, je pravzaprav laž.. si partnerstvu že odvzel nekaj. Nekaj najpomembnejšega: iskrenost, odkritost..

V tem kontekstu tako stavek “prevara je prevara” še kako drži. Laž je laž.. bela ali siva. Še vedno je laž.
Zakaj bi vlagal v partnerstvu polnem belih laži – kjer se zakonca ves čas pretvarjata (ker čemu drugače služijo vse te bele laži?)

V iskrenem partnerstvu gre torej za to, da se sme, pravzaprav želi – da je komunikacija stalna, odprta.. brez prikrivanj in belih laži. Čimbolj okrta torej. K temu se stremi.
A ker je tako iskrenost, kot odkritost človeški ideal, ga nikoli zares ne dosežemo.. in s pomočjo komunikacije, mestoma boleče odkrite komunikacije, ohranjamo.. lezemo proti cilju, ki ga nikoli nekako ne moreš doseči.
Nismo nesmrtni, ker le v tem primeru, bi morda kdo do tja zlezel.. v omejenem času, lahko dosegamo le omejene dele idealov.

Za vsako napako.. pa lahko paru tako očitamo “prevaro”, kadar nista sposobna dosegati človeških idealov, ki jiih še nesmrtniki ne bi vsi dosegli.. ali pa jih vidimo to kar dejansko so: učne lekcije.

Življenje je učenje.. učimo se pa tako s padci, kot uspehi. Nikjer ni človeka, ki bi nizal zgolj uspeh za uspehom. Nihče ni takoj shodil, brez, da bi padel. Tudi kolo se kar nekaj časa učiš voziti.. avto prav tako.
Pa so to tehnične stvari, relativno enostavne.

Partnerstva so pa več-plastne, kompleksna.. ves čas spreminjajoča se razmerja.. kjer je potrebno poznati zelodobro sebe in imeti dovolj empatije za različnost partnerja.

Dokler je iskren interes drug za drugega, ni bojazni, da bi ne zmogla preiti tako uspehov, kot padcev.

Žal pa si večina ljudi zastavlja neke absolutne meje idealov.. in če “moj samo kušne katerokoli babo na tem svetu, bo tega zakona konec!”
Pri sosedu je pa cuckolding moški, ki uživa v tem, da vidi ženo seksati tudi z drugimi moški..

Svet je pisan, barvit.. raznolik. Ne moreš ga stlačiti v “pravilo”.

Če že je, kaj čemer se splača slediti je: “Prav je tisto, s čemer se strinjata oba.”

V konkretnem primeru, se vi niste strinjali, da mož namenja pozornost, čustveno, časovno, seksualno, finančno.. drugi ženski.
Prevara je tu.

Vaša izbira je očitno tipična slovensko-afriške narave: kot noj zriti glavo v tla in se pretvarajti, da je vse OK.
Poizkus relativizacije prevare to lepo kaže. Pa ogorčenost znottraj kognitivne disonance, ko hkrati hkrati zahtevate, da se piše o tam ali je “prevara enaka prevari”.. pri čemer pa se ne sme nič pisati ne o vas, ne o tistem, kar vam ne paše..

Največja prevara tu je: da varate samo sebe.
Varanje same sebe je tako močno, da tudi ko mož začne vtikati svoj vtičnik v drugo vtičnico, narediti vse, da bi to zrelativizirali (noj in njegova luknja).
Mož ne glede na to, kaj naredi: fuuka, daje denar, čustva, čas.. ne bo niti opažen.. in se iskreno sprašuje, znotraj transgresivne manija: Kdaj bo njegov prestopek opažen?
Kdaj bo ujet?
Kdaj bo viden?
Kdaj bo on, sploh on?

Verjetno nikoli, vsaj pri vas ne.. Noju je pomembneje tiščati glavo v luknjo, kot karkoli drugega.

You need two to Tango.
Ampak pri prevari je očitno včasih dovolj že en sam.. čeprav potrebuje še druge, da jo lahko uresniči.
Drugega (a) ali Velikega Drugega (A) po Lacanu.

kot prvo žal mi je da si v taki situaciji

definitivno bi ti priporočala da se za en čas odmakneš od svojega moža, človek iz daljine in iz drugega zornega kota definitivno dobi drugi pogled na zadevo- prevaro.

res je vsak gleda na prevaro drugače…tukaj ni pomembno ali to gre za dopisovanja, sex, pozornost, flirt,…..vsem tem stvarem sta skupna dejavnika samo dva laž ( ki ubija odnos ) in spoštovanje ki ga ima v prvi vrsti človek sam do sebe.
pri prevari, vsak človek zase odloča kako daleč lahko prestopi mejo, kaj je priprvljen reskirati, kaj mu povemi več in kje želi biti in kako funkcionirati. žal je vedno več ljudi ( moških in žensk) ki jim odgovarja življenje na dveh stolčkih ( en stol predstavlja neko tradicijo umirjenost, drugi pobeg v otroštvo in spontanost) ampak taki ljudje so ponavadi zelo dobri igralci in čustveni manipulatorji. v večini bi rekli da to delajo po nagonu ( neki sili ki jih vleče) jaz bi rekla da je vse zavestna odločitev posameznika. primer je tudi ko moški poseda po gostilnah …….češ doma mi žena tečnari in sem raje tukaj….to je zavestna odločitev, ki pomeni nisem dovol močan da bi se doma soočil z težavami šel domov pokazal da mi je mar in preživel čas z družino ( čeprav v začetku slab , posledično mogoče bi se kvaliteta odnosa popravila) raje se prepusti lastnemu egu in kaznovanju družine in s tem sproži še veliko drugi stvari- seveda negativnih, v več katerem primeru se potem žena odloči za prevaro potem pa ta isti moški obrne krivdo na žensko – češ prevarala me je, zapustila me je, viditi sedaj kakšna je…posledično prelagajo krivdo spet na druge…
taki vzorci vseh vrst prevar se žal ponavljajo, s bilo kom potem človek je in tukaj v tem vidim po tvojem zapisu tudi tvojega moža. beži k nečemu in od nečesa ker ni dorasel prevzeti odgovornosti za svoje življenje.
kako vidim tebe…iščeš razlago in razliko med prevaro in prevaro. odkrito: ni je
prevara je prevara vse kar ti iščeš je opravičilo za njega, da bi ti bilo lažje da se nebi počutila tako grozno. rada bi z nečim opravičila njegovo dejanje in neko drugo stvar okrivila za to čeprav v sebi dobro veš da je samo on in edino od ogovoren za svoja dejanja ne glede na sprožilce ki so ga v to zapeljali.
svetujem ti da delaš kar čutiš in da se v prvi vrsti razjočeš in daš vse iz sebe tudi jezo
pa veliko sreče

tolažiš se in to ni dobro. Bo te kmalu spet prevaral. NE tega delat.

Hja… večina razmišlja prav nasprotno kot vi. To je posledica družbenih norm in vrednot zahodne civilizacije, njene evolucije. Da boste našli več somišljenikov, se bo potrebno preseliti kam drugam.
Kako vi dojemate prevaro je vaša stvar. Kaj boste naredili po njej, je tudi vaša stvar. Prišli ste na forum preveriti svoja stališča. Ta so rahlo v iz sozvočja s splošno veljavnimi normami, zato tudi taki odzivi, pričakovano…
Dokler vam vaši pogledi ustrezajo in se ob njih počutite dobro (v to rahlo dvomim tudi na podlagi vašega pisanja) in niso v nasprotju z zakoni, so to pravilna stališča.
Zakaj vam pa terapevt “tumba” to o prevari? Ker želi, da dojamete vso širino prevare, se s tem soočite in predelate. Verjetno terapevt želi, da greste naprej, ker meni, da vam bo napol predelana prevara kasneje, ko boste dojeli vso širino, močno škodila.
Človek, s katerim sklenete nek dogovor, ta pa tega dogovora ne spoštuje, ne spoštuje človeka s katerim je dogovor sklenil.

Nekaj vprašanj bi vam zastavila, draga neznanka.
Ste za moževo prevaro ‘izvedeli’ ali vam je sam povedal?
Koliko je bilo vajino intimno in vaše družinsko življenje pri njegovih stranpoteh porušeno ali moteno?
Če se je doma kolikor toliko trudil, se vam ne zdi, da je s tem samo prikrival svoje sledi?
Se vam ne zdi, da je ‘spoštovanje’ z njegove strani samo ščit, da bi zavaroval udobno družinsko življenje in obenem vozil naprej še svoje vzporedne poti?
Jaz sem v mlajših letih razmišljala podobno na široko in strpno kot vi. Ko je mož zaključil prvo afero, je prišla druga, peta, osma … tudi hčer je mož pridelal z eno od ljubic … Nimam več volje in moči, samo gledam … in sem še zmeraj z njim … Najina otroka sta že zdavnaj na svojem, midva pa Ah, kaj bi pravila, sva že krepko čez 60 let. Sva prijatelja, on me ‘silno spoštuje’, kakor pravi. Pa zdaj je že malo bolan in večkrat reče, da je ‘pregorel’, viagre si ne upa več jemati, ker ima slabo srce.

Ste pripravljeni na tako življenje? Če imate moža srčno, neizmerno radi in si radi mečete pesek v oči, pojdite po moji poti.

Hvala vsem za komentarje..Moram reči, da ne tišim glave v pesek niti ne skušam racionalizirati njegove prevare. Nekaj stavkov mi je pomagalo razumeti, da prevara je prevara-stvar individuma in njegova percepcija življenja.

Zanimivo vprašanje je: Ali obstaja neka končna laž – prevara, ob kateri bi Vi začutili potrebo po končanju vajine veze?
Kje je vaša meja (in ali sploh obstaja)?

Kakšna laž je potrebna, da se vam zazdi, da je to pa dovolj?

Ker brati dogodivščine Barona Munchausna je sicer zabavno, živeti z njim pa dokaj naporno.

– – – – –

Podajmo se na hipotetično-filozofsko-psihoterapevtsko pravljico, preko znanih nam simbolik.. Takole gre:

Prevara je sicer lahko nekaj najboljšega, kar se zgodi paru.. paradoksalno. V primeru seveda, da oba dovolj osvesti o tem, kaj si pravzaprav želita in katere meje so limita.
Potem lahko lažje in lepše ter predvsem bolj odkrito zaživita skupaj.. ali narazen.

Samo meja prevare, laži.. po kateri sprašujem, je namreč tisti dovolj katarzičen trenutek, da se človek strezni in začne takšne stvari spraševati in medsebojno pogovarjati. Gre raziskovati skupaj in pri terapevtu.

Terapevti so pa tudi zgolj ljudje. Pretežno vodijo terapijo za monogamne pare.. nisem pa še slišal za poliamorne terapevte. Čeprav so “prijemi” pravzaprav identični.
Dvomiti v eno samo rešitev, ki nam jo zahodni svet trenutno uradno ponuja, je seveda dobrodošla.. ste na pravi poti.. vendar se je ob tem dobro pozanimati ali vam partner sploh sledi.. sodeluje, spoštuje?

Enostranske odločitve tega ne nakazujejo.

Glede na vaše razumevanje, bi bilo namreč moč soditi, da bi se lahko z vami pogovarjal celo o odprtem zakonu – a ne v smislu, da bi ga potem tudi enostransko zahteval.
Kapaciteta sposobnosti razumevanja prevare in vse njene mnogostranskosti, nakazuje kapaciteto tudi za marsikaj drugega.. gledano pozitivno.
Vprašanje je samo ali je partner podobno odprt?

Dejanja, ki ste jih nanizali.. negodovanje ob strošku za nekaj skupnega kvalitetnega časa, ob tem, da je to vseeno odtrgal zase in ljubivo.. pa tega žal ne nakazujejo.
Kažejo egocentrično osebo, ki jo “ženska duša” dokaj hitro razglasi za “otroško”, z namenom, da lahko potem skrbi za tega “novega” otroka.. na koncu tako nima nikoli ob sebi partnerja, temveč večnega otroka, ki mu bo vedno znova potrebno odpuščati prekrške, napake, lumparije, laži in prevare.
Postavljate se v božansko vlogo, v vzvišeno držo odpuščanja človeških grehov partnerju.. kjer pa si nič človeškega ne privoščite sami.

Vloga žrtve na piedestalu božansko vzvišenega. Žrtev, ki misli, da lahko zmore razuma za oba.. hkrati pa s tem ne prepušča drugi strani, da bi prevzela svoj del odgovornosti – odraslosti.

Transgresija bo zato vedno bolj ekscesna, ker si bo “Otrok” želel pobegniti partnerici, ki ga sedaj iz pozicije božanskega ogroža – spreminja se v mamo – Velikega Drugega (glej Lacana), ki mu vse odpušča. Da bi ne bil več otrok, mora torej zbežati od mame.. prave ali iluzije le te.
Ojdip tako nujno potrebuje drugo žensko, da se opere od incesta.. iluzije le tega.. z namenom – najti sebe. Avtentičnega.

Osamosvojitev je, ko je greh tvoj. Ko so posledice tvoje.. ko imaš možnost spremembe.

Otroci imajo raje omejen svet. Zato se počutijo varnejše pri starših, ki jim to omejitev dajejo.. a so hkrati dovolj pozorni, da omejitve zmanšujejo, ko otroci rastejo, odraščajo.

Tako nekako bi tudi mož raje šel živeti k ljubici – svoji duši dvojčici, ker tam pač omejitev je.. doma je očitno ni.. saj se bo celo prevara zracionalizirala. Bolj varen bo tako pri ljubici, kjer so meje znane – družbeno sprejemljive.
Pri mami Jokasti je nevarno. Ojdip ima tako mnogo razlogov, da zbeži od doma, ki je prevelik, preširok.. preveč odpuščajoč.. skoraj božanski.

Nevarnost partnerja-otroka (kot sami ugotavljate), je prav v tem.. da začuti to partnerskost kot incest.. in iz njega pobegne. Toliko bolj, če meje ni.
Če vsa tvoja dejanja partner zrelativizira.. pomeni to lahko dvoje:
– da meja dejansko ni (kar je grozno in incestno);
– da partnerju pravzaprav ni do nas (brezbrižnost noja, ki mu je več do luknje).

V obeh primerih pomeni le beg iz takšnega partnerstva možnost odrešitve sebe in svoje osebnosti – duše.
Zato bomo v vsakomur, ki nam vrže rešilno vrv iz takšne veje, takoj podelili ono osladno titulo “duš dvojčic”. Samo dvojček, je tisti, ki te res razume.. in te bo posledično namreč zmožen “rešiti”.

Tako, da ne.. prevara ni prevara, kot pravi terapevt. Včasih je to edini način kako ti, kot človek, duša – preživiš. Se odtrgati iz razmerja, ki te omejuje in dodeljuje otroško vlogo.
Po drugi strani pa obstaja možnost, da nobena prevara ni dovolj dobra, da bi te drugi iz takšne simbioze sploh izpustil.

KONEC hipotetično-filozofsko-psihoterapevtsko pravljice

– – – – –

Ali stavek “prevara je prevara” drži.. tako ni zgolj VAŠA domena.. temveč to, kar vam z njo želi mož sporočiti!!!

Pa terapevt tudi.

Oba zaman..

res sem se prepoznala v nekaterih stvareh..predvsem v delu kjer mislim da zmorem razumevanja za oba in v smislu odpuščanja…ne stojim pa kot žrtev vzvišeno in gledam navzdol…kar se pa matrone tiče pa moram reči da imam občutek da mi drugega ne preostane..gledano nazaj je partner že od nekdaj v ego stanju otroka, odgovornosti (razen finančne) ni nikoli sprejemal v smislu kaj je boljše za družino in ne za njega samega…imava pa dva otroka za katere moram prevzeti odgovornost..in tako verjamem da mu grem na živce, ker pa sem v ego stanju starša in ima občutek da ga obravnavam kot otroka…saj več človek ne ve kaj naj …moral bi imeti znanja kot psiholog kot starš in kot partner oz. za vse vloge ki jih jemljemo na sebe v življenju…sem pa utrujena

No, prevara je tudi to, da zanemarjaš svojo družino na račun druge osebe. Ja, mene je to bolelo bolj kot to, da se je navezal na drugo žensko – med nama ni bilo vse v redu, nisva znala tega rešit, ajd, nič čudnega, da potem potešitev išče drugje. Samo otroci pa niso bili nič krivi, pa so bili vseeno zanemarjani. Najprej zaradi ljubice, potem še zaradi njegove nove ljubezni.
Finančna prevara: seveda tudi boli. Jaz sem morala vzeti izredni limit, da smo zgurali, stalno brez denarja, on pa je vso svojo plačo porabil zase in za njo. Po ločitvi sem tudi finančno zadihala.
Takrat marsičesa nisem opazila, ni bilo časa, ker sem morala poskrbeti za vse od a do ž. On je že prej imel kup hobijev, s katerimi se je ukvarjal tudi po tistem, ko sva dobila prvega otroka, plača je sicer hodila na skupni račun, ampak ko sem postala pozorna in začela seštevati njegove dvige in porabo na kartici, se je pokazalo, da je celo plačo porabil zase, jaz s svojo plačo pa sem krila vse ostalo: hrano za vse, stroške stanovanja za vse, posojilo, stroške otrok … Na razprodaji sem si kupila res poceni hlače, sem jih rabila in sem bila ful vesela, ker so bile lepe in poceni in po dolgem času sem kupila nekaj zase. On pa me je prav zaničevalno pogledal, češ, kakšen šrot kupuješ. Take stvari bolijo. Je pa bil dober manipulator že od začetka, nisem se znala postavit zase. Je zelo očarljiv, ljudje ga imajo radi, velja za faco, sposobnega in iznajdljivega tipa, doma je pa druga slika.
Takrat nisva mogla čez to. Zdaj sva prijatelja – še vedno se včasih najlažje pogovorim z njim tudi čisto zasebne zadeve. Zelo malo nama je v bistvu falilo. Tisto obdobje takrat … zazijala je luknja, ki jo je on izkoristil, namesto da bi jo skušal zaflikati. Jaz sem bila tam, na razpolago, na voljo, čustveno prisotna, pripravljena na pogovor, kar je dobro vedel.
Sem pa samo ena v nizu, tudi zdaj do mene pridejo govorice. Samo da je zdaj njegov eksistenčni položaj precej drugačen in si enostavno ne more privoščiti oditi. No, pa z leti se ravno ne medi.

Kaj bi si jaz takrat želela?
Če se je zaljubil v drugo, da bi mi to povedal. Poslušaj, zgodilo se je, kaj bova zdaj. Jaz bi mu dala možnost, da si vzame nekaj mesecev in preveri, kaj in kako. Dokler gre za ukradene urice, je stvar sladka in vznemirljiva, resnično življenje je nekaj drugega (in res sta potem končala, on je rekel, da sploh nista bila za skupaj????). Da bi bila jaz odločnejša – vendar nisem imela energije, ker sem pač morala furat dom, družino, delat, eden od otrok precej bolan. Dan ima pa samo 24 ur. Da bi se bolj odkrito pogovarjala tudi o seksu – ko sem rodila, se je v njem očitno nekaj zlomilo in v meni ni več videl ženske s svojimi spolnimi potrebami, ampak predvsem mamo svojih otrok. Mene je to motilo, ker sem precej … ah ni pomembno.
Mogoče ti tole kaj pomaga. Marsikaj se da predelat. Ampak morata biti oba za to. Tvoj mož je zdaj mogoče v fazi, ko se ni pripravljen pogovarjati, ker je preveč zaljubljen in je v posebnem hormonskem stanju. Tako da boš morala s tem mogoče malo počakati. Če misliš kaj reševati, mu povej za to opcijo: da počakata, dokler v njem zadeva ne bo dozorela v takšno ali drugačno smer. Če ti je vsega dovolj, pa čim prej naredi korak v tej smeri, ker te sicer čaka samo še več poniževanja in bo tvoja zamera vedno večja.

BTDT: od kod kar na lepem vikanje? A to imaš prihranjeno za posebne gospe? Ker mene recimo tikaš, pa druge forumašice tudi.

Sorči… eni ste mi bolj blizu kot drugi. Nenamerno, čisto tako, po občutku.
…mislim, da bom še naprej tako počel.
Če komu to ni všeč, naj kar napiše in popravim distanco s ti na vi in obratno.

Berem pa tole tvojo zgodbo… Kapo dol za potrpežljivost.

zanimivo BTDT…si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost….
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje

Hja, Žarna ga je nagnala…vi razmišljate od nekem statusu quo in tlačite svojo žalost, jezo, razočaranje nad partnerjem. Vsak tak človek, ki vseeno poskuša obdržati družino skupa in pokrpat odnos s partnerjem, si zasluži vse pohvale, ampak nekje je meja. Moja je taka, vaša drugačna. Vsak se na koncu odloči po svoje, ampak bolečino je treba predelati in jo spraviti iz sebe, sicer bo ostanek življenja slab in grenak.
Ocenil sem pač, da rabite par vzpodbudnih besed zase, ne za svoj propadli zakon. Moje mnenje šteje toliko, kolikor se vam zdi uporabno.
Srečno!

…aja pa Žarna ima do teh reči za moj okus zelo zdravo mnenje. Vi pa malo manj. Pa brez zamere prosim, ker ne želim biti ne žaljiv ne podcenjujoč.