obtoževanje o varaju

Moja zgodba je podobna gotovo tisočim. toda sedaj je moja najhujsa ..in nekako neizhodna. Po 15 l. me je partner zapustil. Najina veza je bila velikrat zelo burna od prepirov do kregarije do obsojanj s strani partnerja in nenehnega mojega dokazovanja da ne počnem nič narobe. p Pred tremi leti sva po zelo grdem prepiru vkljuceno z nasiljem šla živet vsak na svoj konec toda ostala sva partnerja. Trenutki in noči ki sva jih preživljala skupaj so bili nepozabni. Velikokrat sva se sporekla ker nisem zbrala poguma da zacneva skupno življenje saj je bil v prejšnih 12 l. partner do mene tudi agresiven. Za svoje izpade je večinoma krivil mene. ja počela sem stvari narobe toda nasilja si nisem zasluzila. No in sedaj me je blokiral povsod kjer se le da, to pa zato ker sem ga prosila naj počaka da moja odrasla hči zapusti slovenijo in potem zaživima skupaj. ona namreč živi v tujini jesamo na trimesečnem dopustu. In sedaj kljub vsemu me boli počutim se krivo za izgubo, krivo za njegove izpade, krivo zato ker ga nisem poslusala. Odšel je gotovo k drugi jaz pa sedim doma in dokazujem sama sebi da nisempokvarjena, da ga nikoli nisem prevarala ,kar mi je očital za njegov odhod. Stara sem že veliko let in marsikaj sem doživela in mogoče zavestno vem da je tako vredu. Podzavestno pa sem sesuta. Ponoči ne spim razmišljam kje je, kaj počne. Vem da boste napisali pa saj si nora…toda tega ne potrebujem želim da mi pomagate z nasveti kako naprej saj dejstvo je da ga kljub vsemu pogrešam in mam ga rada.

Kdo je bil zakaj kriv, sedaj je brez pomena.
Irelevantno. Življenje teče naprej, hoteli mi to ali ne.
In temu se bo treba prilagodit. Z lepega ali z grdega.
Punca, dovolj si stara da te ne rabim učit kako ‘živet’, zato … beži in živi
svoje življenje tako kot se spodobi.
Ni nič narobe da razmišljaš o bivšemu ampak prej ali slej boš sama videla
jalovost takšnega početja.

Kot je darwin napisal. Ne se sedaj ubijati kdo je kriv in kdo ne. Vsak je prispeval svoj delček mozaika, je pa res da fizično nasilje pa je “ultimativni ne”. Ne počuti se slabo, če še misliš na njega, to je normalen proces žalovanja. Ampak naj ti to ne postane stalnica. Tega mora biti vedno manj in vedno več zavedanja da zveza za tebe ni bila “zdrava”. Verjetno obupuješ ker misliš da boš ostala sama. Še nobena ni! Samo pogum je potreben da stopiš skozi vrata in daš življenju priložnost