prosim pomoč
Pozdravljeni. Prosim za pomoč, prosim za vaša iskrena razmišljanja, jasne misli, mnenje, izkušnje… sama sem v popolni čustveni megli… občutki odgovornosti, dolžnosti, strahu, krivde vnaprej… mi meglijo razum. Sem 40÷, drugič poročena. Sedanji mož me je v 10 letih prevaral vsaj 2x (za to vem). Imava nekaj let starega skupnega otroka. Mož je zaposlen v drugem kraju in posledično nekaj dni vsak teden odsoten. Imava skupno nepremičnino, kjer živimo. Do mene se vede zelo grdo. Bil je že večkrat fizično nasilen do mene (tudi zlom). Spolnih odnosov že nekaj časa nimava. Spi v svoji sobi. Tudi sicer se ne dotikava. Jaz sem dolgo casa dajala pobude in bila zavrnjena. Potem sem se umaknila. On pobud za kakršenkoli telesni stik ne daje. Normalen pogovor z njim je nemogoč… tudi opazka glede vremena se konča tako, da me žali. Najbolj me boli, ko reče, da sem uničila otroka… pa je otrok krasen, zdrav, v razvoju pred vrstniki… Sem mu že povedala, da tako ne gre naprej. Otroku pred mano pravi:”ko te bo mamica odpeljala, ne boš nikoli več videl atija. Zaradi nje…”. Iz prvega zakona imam otroke, ki začenjajo na svoje. Zelo pridne in poštene. Ko pridejo na obisk, se pretvarjam, da je vse v redu. Pa grem vmes na stranišče, ker ne morem zadržati joka. Svojim staršem in prijateljicam se izogibam… ker, ko slišim, da se nekdo prijazno pogovarja z mano in mu je mar, spet ne morem zadržati soiz. Če se ločim, vem, da me bodo drugi obsojali, ćeš 2x ločena. Če se ločim, bo spet en moj otrok trpel ob razpadu družine. Trenutno čutim, da nimam moči za to. Vem pa, da bom zbolela, če bom tako živela naprej. Prosim svetujte mi na kak način naj izpeljem stvari, da bo otrok čimmanj prizadet. Nič drugega mi ni pomembno. Hvala. Težko mi je. Sem razmišljala o samomoru, ampak otrokom ne smem tega naredit.
pomoč in rešitev je v tebi
možnost
1. loči se ( kaj te pa briga kaj si drugi mislijo….če slučajno oni živijo tvoje življenje? ) če to ne pride v poštev pa imaš
2. živi mimo njega – poišči si prijateljice, začni delati na sebi in svoji samozavesti, za vikende si privošči izlete z otrokom in prijateljicami ( veliko nas je takih verjemi), znuliraj možnosti da te prizadane, da debatiraš o bilo čem z njim, bodi prijazna, človeška vendar na distanci – čustveni distanci tako kot v stikih z sosedom naprimer) uživaj življenje ( vem težko, zdi se da skoraj nemogoče ampak s časom gre ti povem iz lastnih izkušenj) naj ne bo več on središče tvojega sveta ampak ti sama sebi. če pa pride do prepira se nasmehni in samo reči dragi moj mislim da sva preodrasla za takšno komunikacijo in vama skuhaj kavo (ne rabita je piti skupaj samo nastavi mu jo na mizo) vzemi časopis, spij kavo in se obnašaj kot da nič ni bilo. v primeru če to ne deluje in bo prišlo spet do zlorabe in bog ne daj do fizičnega obračuna pa takoj pokliči policijo.
Ljudje imajo dovolj svojih skrbi in tudi, če te bodo na začetku imeli po zobeh, verjemi, da se hitro najde druga zanimiva kost. Ne boš prav dolgo aktualna – če je to edini pomislek.
Predvsem pa res poskrbi zase, tako kot ti je zgoraj nekdo lepo opisal. Zaslužiš si živeti in vzemi si vsaj drobtinice, če že celega kosa (trenutno) ne moreš. In za božjo voljo, zaupaj se najbližjim.
Spakirati bi morali že prvič, ko je postal nasilen. Obljube nasilnežev so običajno jalove, podobno kot pri alkoholikih.
Imamo sistem varniih hiš v Sloveniji: http://www.drustvo-dnk.si/dejavnosti/osebe-z-izkunjo-nasilja/varna-hia.html
Toliko, da se poberete in počasi organizirate svoje življenje.
Dokler ostajate v začaranem krogu nasilja in ignorance (varanje je samo še ena dodatna oblika naslija nad vami), bo težko karkoli trezno razmisliti.
Samomor je seveda popolnoma nesmiselna “rešitev”. Tule je enkaj koristnih povezav in telefonskiih številk: http://zivziv.si/sos/
Da pa odhod od nasilnežev ni tako enostaven, pove Leslie Morgan Steiner, ki je takšno življenje živela: https://www.ted.com/talks/leslie_morgan_steiner_why_domestic_violence_victims_don_t_leave
Iz osebnih izkušenj, ko sem prijateljevi* punci pomagal odseliti se (ni je samo pretepal, temveč tudi varal, kjer je mogel..), to ni pomagalo. Sama se je namreč vrnila k njemu, navkljub nasilju in navkljub prevaram.
Čez tri leta je potem sama dejansko odšla.. k sreči nista imela otrok.
Je pa bila “vajena” nasilja že v primarni družini, kjer se je oče do otrok in žene vedel identično.
Vsak dan dlje, ko ostajate tam, težje je oditi.. vsak dan dlje, vam daje lažno uteho, da boste “zdržali”. Ali pa se boste dajali v nič, kot se že v dopisu.. češ, da za vas ni izhoda, da vas nihče ne bo cenil ipd.
Ravno obratno. Poiščite pomoč, pokličite na tel. številke zgoraj.. odprle vam bodo okno v realen svet.
* tisti “prijatelj”, od dneva, ko sem izvedel za njegovo nasilnost ni več prijatelj. Hkrati pa je to pokazatelj, kako mučitelj-manipulator in žrtev zvesto vzdržujeta zunanji izgled spodobnosti.. normalnosti in ne bi človek nikoli posumil (razen, če bi živel pod njimi v bloku?).
Najbolj grozno je pa bilo, ko sem od nje izvedel, da je bil tako strašno ljubosumen, da je bila tepena že, če se mu je zdelo, da ji kdo namenja “preveč pozornosti”.