Zunajzakonska partnerja sta se oktobra lani uradno na CSD dogovorila glede preživnine otrok. Partner ji redno plačuje za oba otroka.
Poleg tega ji je že septembra partner nakazal večji del izplačila premoženja, kar sta tudi zapisala na papir in podpisala, da je denar namenjen za del izplačila.
Partnerka z otrokoma še vedno živi pri njemu, saj išče stanovanje. Tako živijo že 8 mesecev. On plačuje preživnino, živijo v skupnem gospodinjstvu. Stanovanje je začela iskati zadnji meseci in pritiska, da bi rada celoten denar.

Partnerki pa se tudi obeta da bo izgubila službo. A ima ona pravico zahtevati preživnino še zase, kljub temu da sta preživnino že rešila in je jasno da sta v “ločitvenem” postopku. Je smiselno čimprej izplačati celotno kupnino in to tudi zapisati pri notarju? Kdaj se šteje datum da je bila zakonska zveza razvezana: ko sta se dogovorila glede preživnine ali ko bo v celoti izplačana. Saj sta v zunajzakonski zvezi in uradne razveze ni bilo.
Ni jasno ali gre za namerno igro, da izvleče se več denarja od partnerja in dela iz sebe žrtev brez službe.
Kako naj se partner zavaruje, da se ona izseli v dogovorjenem času, potem ko jo izplača v celoti. Kaj v primeru, da se ne bo hotela izselit?

Hvala in lep pozdrav

81a. člen
(1) Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo
zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar
je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.
(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo
zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v
času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.

Zunajzakonska zveza je nehala obstajati, ko sta uredila skrbništvo in preživnino za otroke – v nasprotnem primeru namreč ne bi bilo osnovnega pogoja za to sodno odločbo.
Kako zagotoviti izselitev – tako kot izselitev podnajemnika, ki noče oditi sam. Težko.

Hm. Ti pa nisi niti ta bivša žena, sicer bi o njej/sebi pisala malo lepše, niti on, sicer bi pisala v prvi osebi. Si nekdo, ki ga tale zgodba drugih ljudi strašno matra. Vse veš, kako imajo zrihtano: od kdaj sta narazen, kaj sta se zmenila, kdaj ji je plačal, koliko ji je plačal, kaj se doma pogovarjata. Tako zelo te muči tale zgodba drugih ljudi, da si se registrirala na forumu, da si opisala zadevo. Zakaj?

To se pa tebe ne tiče, jaz nisem tvoja ampak njegova teta.
Stvari so resne in želim le pravico na obeh straneh.

Seveda se me ne tiče. Sprašujem te, zakaj se tebe?

Tip ima pa res dolge kable, da se pusti tako manipulirati. Kaj bi naredila jaz? Čimprej bi izplačala celoten dolg, zahtevala DELJENO skrbništvo nad otrokoma (tako odpade preživnina) in dala rok, do katerega se mora bivša izseliti – tukaj bi tudi določila, kaj se zgodi, če se ne (spakiraš stvari, jih postaviš pred vrata in zamenjaš ključavnico). Tudi to bi overila pri notarju.

Preveri naj tudi, kako je s plačevanjem preživnine za bivšo – koliko časa jo je dolžen plačevati, če sploh!

Zdaj pa pričakujem linč … 🙂

Bi rekla, da je to razlog, da so očetje naenkrat tako zainteresirani za skupno skrbništvo – ta fama, da v tem primeru ni preživnine. Seveda je določena preživnina tudi pri skupnem skrbništvu, preverjeno. Razen tega se v primeru, da se skupno skrbništvo ne izvaja, mama lahko obrne na sodišče in zahteva še formalno dodelitev otroka in – seveda – preživnino. Tudi za nazaj. Tudi preverjeno.

Otrok se pa ne dodeljuje po ključu, kako bi bivše čimbolj zaj***li, ampak bi nas moralo zanimati, kaj je za otroke bolje.

Preživnina se določi tudi v primeru skupnega skrbništva in ni nujno za oba starša enako visoka.

Deložacija mora potekati v skladu z zakonom (ne zakoni mafije). Z obvestilom, odpovednim rokom in potem izvršbo, sicer lahko nasrka tisti, ki človeka vrže ven.

Ne trdim, da sem navdušena nad tako ureditvijo, samo povem, da takole po domače ne gre.