Pozdravljeni!
Da ne pišem v staro temo, sem se odločil napisati tole v novo temo. Star sem 30let in samski 1 mesec. Skupaj sva bila 10let. Otrok nimava, sva pa planirala. Prej ni bilo očitnih težav, skupaj sva živela dejansko kot najboljša prijetelja, bilo je to, ampak očitno za njo ni bilo to tisto. Preko faceboka si je našla drugega, pišeta si že 2 meseca in je povedala da se je znova zatreskala. Da jo privlači in da bi rada končala.
Res me je ubilo, tudi reakcija je bila burna, ampak konec je dober. Brez poškodovanih stvari ali ljudi. Sem se s težavo zamotil. Rekla je tudi da je vedela da tega ne sme, ampak je prišlo tako daleč, da nazaj ne more. Seveda za to, da sva na silo skupaj nisem, pa sva se pogovorila kot odrasli osebi in odpravila nejastnosti glede malenkosti in delitvi stvari. Razum mi ne deluje najbolje, saj je zatrdila da do takrat ni imela z njim še nič, da so samo pogovori in da sta se videla kar nekajkrat na pijači in misli da je to tisto, kar išče.
Zdaj po enem mesecu in parih sporočil želi da bi bila prijatelja. Da nje ne moti, če je meni prav. Bila bi kakšna pijača, ko bi oba imela čas in kdaj skupaj preživela kakšno uro skupaj. On o tem nebi vedel nič, saj da tudi on njej skriva stvari. Sam pa ne vem, če je to dobra ideja, trpel bom samo sam, ona pa ne vem o čem razmišlja. Pravi sicer da je takšen kot je napisal, ampak da pa sumi, da ima druge, ampak nje to zaenkrat ne moti, dokler še ni tako zelo resno.

Kakšni nasveti?

Pozdravljen,
sprasujes za nasvet…pozornost sta mi zbudili dve zadevi, ki jih omenjas.

Pravis da z novim tipom se nista bila intimna. Odsvetujem ti, da se spuscas v tovrstna razmisljanja in ruminacije, zakaj, bos videl kasneje. In tudi ni pomemmbno, ker ti je dala konec.

In pa vprasanje o morebitnem prijateljstvu v tem trenutku. Jaz bi ji rekel, da mi je zaenkrat se prevec do nje in da se zaenkrat ne bi mogel spuscati v prijateljsko razmerje.

Sicer pa nic nisi vprasal za konkreten nasvet. Na splosno bi ti rekel, da je sedaj mogoce dober trenutek za obisk kakega psihoterapevta. Psihoterapevti niso le za ljudi z resnimi tezavami. Lahko nam tudi pomagajo k boljsem uvidu o nas samih in morda spoznas kaj sploh se je v vajinem razmerju dogajalo, da je prislo do takega preobrata.

Ce jo zelis dobit nazaj pa je nasvet, glede na to, da se je odmaknila od tebe ji moras dati ta oseben prostor. Vse svoje napore usmeri v nadaljevanje svojega zivljenja in poskusaj ga upgradeat. Deluj kot da nista skupaj in nikoli ne bosta. Ne pisi ji razsvetljenih pisem. Potem, ce bo prisla nazaj, bo prisla, ni pa nujno. Vazno je, da cimprej zacnes ziveti svoje zivljenje.

Na youtube ima dobre nasvete Coach Craig Kenneth.

Upam, da te z odgovori nisem razocaral. Vse lepo…

Želi te še naprej za občasnega prijateljčka…
Steraj jo tri krasne! Imela bi te za rezervo, če se pri onem tipu opeče. Kar se seveda bo.

Nateraj jo nekam, kaj ti ni jasno. Naslednjih 5 let se bo igračkala s tabo, ti boš upal ona te bo pa vrtela. Za tvojo dobro ti rečem, bodi moški in jo nateraj ter pozabi na njo. Čeprav vem da bo težko. Ona te hoče imeti kot rezervno opcijo.

Tako, kot sta Miles in Puma odgovorila… se strinjam z njima.
Tvoja se pač gre “monkey branching”. Našla si je nekoga, za katerega misli, da je boljši od tebe. Tebe bi pa obdržala na čakanju, če bi se ji z novim slučajno ne izšlo. Če se ženska loti odnosov na tak način, bo to počela še naprej in v resnici nikoli ne boš vedel ali nima morda ogledanega spet kakega novega.
Vprašanje pri tvojem primeru ni ali sta bila s tem tipom že kaj intimna ali ne, vprašanje je ali si boš dovolil, da te izkorišča in ravna s teboj na tak način.
Glede na to, da sta rešila delitev premoženja, bi se jaz na tvojem mestu lotil življenja. Naredi kaj zase, za svoj ego, uživaj kako leto ali dve, vmes pa išči drugo, zaneslivejšo partnerko, njo pa pospravi v arhiv in tam ima lahko le še status bivše, nikakor ne sme v tvojih mislih zasedati več časa kot kaka bežna znanka.

Še to: Tipi, ki jim je šport prevzemanje žensk drugim, le te po uspešnem “projektu” zavržejo. Glede na to, da ji tip “nekaj” skriva sklepam, da gre točno za tak primer.

Res je, nisem zastavil vprašanja.
Zanima me, zakaj pravi, da je ne moti in si želi da bi bila še naprej prijatelja (če pač jaz ob tem ne trpim). Zakaj po njenem mnenju bi bilo to vredu za njo? Za mene vem da na dolgi rok zagotovo ni ok.
Ker ji fant nekaj prikriva, je začela prikrivati nazaj. Zato zame kot za “bivšega” ne pove, da sva se srečala ali da sva bila na kavi, češ da tudi on skriva stvari in ji je vseeno. Zakaj ženska to počne? Ne me narobe razumeti, za kavo se nisva zmenila, ampak je splet okoliščin nanesel, da mi je morala prinesti nekaj mojih stvari, pa ker sem bil sam na kavi, sem jo prijazno povabil. Seveda sem mislil, da bo rekla da nima časa oz. nekaj v tem smislu.

Ko sem malo premislil, sem rekel da trenutno ne moreva biti prijatelja, lahko pa sva čez nekaj časa, ko se oba ohladiva in oba preboliva kar pač morava. Jaz njo, oni pa se ne smem smiliti itd. Vprašala je koliko časa bi to bilo, pa sem odgovoril da niti sam ne vem, lahko je leto, lahko je pol leta, lahko je pet let.

Ne razumem zakaj bi tako zelo rada bila prijateljica, pa zagotovo tukaj ne gre za sex, kar je tudi sama izrecno povedala, da je z njim odličen (ja tudi takšne stvari pove, nisva si nikoli nič skrivala, niti intimnih stvari ne). Tudi za obnavljanje zveze sva se strinjala, da ni zdravo in da sva se že na začetku zmenila, da ko greva narazen, greva narazen in pika. Se je strinjala. Ampak ženska vseeno hoče neke stike, ne rečem da mi trenutno ni OK, ko se pogovarjava, ampak na dolgi rok je pokop za mene. Mogoče sam preveč “rinem” s sporočili in vidi to kot znak, da sem OK. Po parih dneh molka, sem poslal SMS, kdaj bo imela čas, da urediva vse v zvezi s psom, prepis itd. Pote ne morem kar končati, pa seveda vprašam, kako je šel dan, pa če imam kaj njenega še itd. Pa avtomatsko nastane debata.

Sam sem ji pač oprostil, da si je našla novo “srečo”, ampak da pa poslušam 3/4 časa samo o novem fantu ter hkrati sama vidi, da pa vse kar je, je tista privlačnost ki je na “novo”. Poslušati očitno ne zna, saj meni pove ogromno stvari. Pove mi toliko stvari, kot mi jih je povedala na začetku, ko sva začela “hoditi” oz. trenutno po mojem mnenju pove še več. Dejansko kot odlična prijateljica. Kako prekiniti na neboleč način (zame) in da bi razumela, da se o njem nebi pogovarjal? Ne ker mi nebi bilo zanimivo (ker je to sedaj razmerje na razdaljo, so se pojavile že prve razpoke in prva nesoglasja) poslušati, ampak ker nebi rad vplival na njene odločitve.

Vem, da bi moral prekiniti popolnoma stike (vendar s tem tvegam da čez 3 mesece pride nazaj jokati). Razmišljam, da ji povem, da sem spoznal novo itd (spoznavam ljudi, ampak za razmerje še nisem), da se bo tudi ona počasi oddaljila in se bo vse mirno uredilo?

Ma nebodi naumen čim dal stran od nje ne bodi rezerva

Zelo podobno moji izkušnji. Jaz sem kar naenkrat izvedela, da je mojemu (zdaj bivšemu) všeč ena. Profil na FB je odprl zaradi nje, prej ga ni nikoli hotel. Skupaj sva bila pa 15 let, res sva bila še mulca, ko sva začela. V glavnem, morala sem izvlečt iz njega, njegov izgovor pa je bil: “Saj ni nič za povedat. Nič se ni zgodilo.” V tistem trenutku sem dobila meglo pred oči, tako besna sem postala. Po začetnem šoku je stekel pogovor o težavah in problemih, za katere sem prvič slišala. To je vodilo do tega, da sva šla narazen. Da skrajšam stvar … Midva sva obdržala kontakte, greva tudi kdaj kam skupaj, iste prijatelje imava.
Res je, na silo ne moreš. En majhen nasvet, če lahko … Tudi, če si morda premisli. Vedno te bo grizlo, da te je zavrnila in vedno se boš spraševal zakaj si je premislila. Jaz bi se, mimo tega ne bi mogla.
Želim ti vse dobro …

Pa kaj je s tabo človek??
V kilometrskem postu nas ponovno sprašuješ, zakaj te hoče za prijatelja?!
Odgovor je (ponovno) zelo kratek: HOČE TE ZA REZERVO. Ko se je bo odlični jebač naveličal.
In ja, verjetno bo jokala še prej kot v 3 mesecih. Zato pa že zdaj naredi KONEC ZA VSE VEČNE ČASE!

Koga pa ti blefiraš ? Jo imaš rad in tukaj glumiš nekakšnega flegmatika.
Kako bi rekli naša brača južnjaki “Jebao bi se al da ti ne uniđe”.
Eeeeee ??? …. nemože ! Sistem “Nit’ luk jeo, nit’ luk mirisao.” se ne bo obnesel.
Ker vidim da ti možganske celice vibrirajo po ego-taktu, pametan nasvet zate ne pride v poštev.
Sicer jo tudi razumem zakaj te je dala na stranski tir ker ena samozavestna ženska nima
kaj s tabo počet. Ma poslušaj se samo … “…niti sam ne vem koliko časa je potrebno da se ‘prebolimo’…” Fuj in fej ….

Ko te že skrbi, da ni pri tebi pozabila kaj svojega in ji kot vdan oproda nosiš za njo … ti si pri njej pozabil nekaj svojega. Jajca.

Pa kaj je s tabo človek??
V kilometrskem postu nas ponovno sprašuješ, zakaj te hoče za prijatelja?!
Odgovor je (ponovno) zelo kratek: HOČE TE ZA REZERVO. Ko se je bo odlični jebač naveličal.
In ja, verjetno bo jokala še prej kot v 3 mesecih. Zato pa že zdaj naredi KONEC ZA VSE VEČNE ČASE![/quote]

Ni rečeno, da bi bil rezerva, lahko ga izkorišča za čustveni tampon. Na njem se bi zjokala, dobila bi neko tolažbo, potem pa hajd k novemu. To je čustveno zelo obremenjujoče za bivšega in jaz se na njegovem mestu ne bi več ukvarjal z njo.

Predlagal sem pomoč psihoterapevta, ker v takem obdobju človek težko trezno razmišlja. Mogoče misli, da trezno razmišlja, vseh dimenzij tega kar se ti je zgodilo, pa skoraj gotovo ne moreš videti. Madonca, saj sta bila skupaj vendar 10 let. Tvoj post se pa meni bere, kot da bi bila skupaj 3 mesece…

Zakaj ne prijatelja? En odgovor, ki se mi mota je, da je zelo pomembno, da človek zna v življenju kdaj tudi sebe postavit na prvo mesto. In če je recimo tvoj cilj, da imaš čim bolj urejeno življenje, čimbolj tebi privlačno partnerko itd, moraš zato tudi kaj narediti. Če se boš družil s sednjo se boš vrtel/te bo vrtela v krogu. Posledica bo, da še dolgo ne boš razčistil svoja čustva. In šel naprej. In kaj , če jutri spoznaš eno ful hudo bejbo? ji boš razlagal, kako se dobivaš z bivšo. In kaj boš recimo, če gremo v skrajnosti, nekoč rekel svojim otrokom? Ja, me ne pustila, jaz sem pa za njo hodil…?

Čimprej odžalovat in naprej. Taka navodila ti je dala tudi sedanja bivša, s tem ko je naredila konec.

Tudi sam tako mislim. Prijateljica bi bila zato, da bi jo v primeru “padca” lahko pobiral. Nastavljal bi ji ramo, ko pa bi se pobrala, pa bi zopet dobila krila in odletela. Do tebe očitno ne čuti več nič, če je odšla z drugim kajne?
Preteklost pusti in se začni ukvarjati s sedanjostjo. Bivše so bivše z razlogom. Prijatelstvo sploh v tvojem primeru odpade.

Jaz pa vem kaj želi avtor slišat od nas… da ga ima bivša še vedno rada… in ga ne želi čisto izgubiti…
Ampak žal… nima te rada… celo za butla te ima… to je vsa resnica. Zato pa “bodi moški” in jo črtaj iz svojega življenja… Ja, vem… boli… fejst… glede na to, da si ti tisti, ki si bil zapuščen… Vendar bolečina in žalost mineta… Bodi ded 🙂

Punca ima rada plan B. Torej po njenem je tako v win win situaciji …. Hkrati preverja ce bi se z novim morda obneslo, ti si med tem casom “prijatelj”, ce bo pa ugotovila da res ne bo slo oz bo bioloska ura tiktakala prehitro bos pa iz najboljsega prijatelja postal spet partner, pa otroka bi imela,…pa morda bos uporaben se za to da naredi koga ljubosumnega ali da se potolazi, ko jo bo kdo prizadel, da je se vedno v igri.
Skenslaj jo, bo bolelo, ne glej nazaj,…

Vem, da ni dobro ostati prijatelj z bivšimi, sem prebral ogromno tem in člankov na to temo in sem “razumel” oz. doumel. Na dolgi rok, kofetkanje dela samo škodo meni, lahko pa tudi obema. Zato sem tudi prekinil stike. Počasi dojemam stvari, da moram gledati na sebe ne na njo. Seveda bi ona ostala prijateljica in bi skupaj delala kar sva pač počela za hobi, prvič ker nima drugega nobenega, drugič ker “potrebuje” nekoga, ki jo posluša in “razume”. Na žalost to ne smem in ne morem biti jaz. Sama kot rečeno nima prijateljic/prijateljev, družino ima ampak so razočarani nad njo, ona pa jim ne zaupa več, ker so starši na silo hoteli “združenje”.

Enostavno 10 let ni 2 meseca. Kljub vsemu (kar mi je naredila) ne vem, zakaj me vseeno skrbi za njo. Dejansko me skrbi, še posebej sedaj ko vem, da ima fant neke psihične težave in da se hoče dokazovat vsem. Ni več moja skrb, vem, me ne sme skrbeti, vem, lažje je reči kot to narediti. Kaj bi dal da bi lahko pogledal v prihodnost in pogledal kako bo tam. Če je srečna z otroci, bi bil zelo vesel, ker bi vedel, da je OK in da sva se pravilno odločila.

Če pride do padca (res upam da ne), ne vem kako se bo pobrala.

Mislim da sem z naglo reakcijo o prekinitvi odnosa med nama, tudi naredil dobro, čeprav se nekateri ne strinjajo s tem? Da bi se mogla pogovoriti in rešiti težave? Nisem vedel za njih, še sedaj ne vem, lahko si samo mislim, kje bi lahko bile, vse se je zgodilo tako hitro, da še sam ne morem verjeti. Pogovarjati in reševati pa nekako nisem želel, ker je povedala da se je zaljubila in od trenutka sem vedel, da nimam “vpliva” na hormone. Na silo ljudi držati skupaj pač ne gre, ali kako?

Enostavno ne vem kako lahko človek nekoga “pozabi” po 10 letih in to v parih dneh. Meni to ni uspelo, njej je. Verjetno zaradi njega, ampak se bojim da bo prišlo vse nazaj, ko bo prišlo do nesporazuma. Takrat pa samo upam, da bom že nekje drugje z drugo in da se ne bom pustil manipulirati. Tole je spet lažje napisati kot to storiti. Dobro tega razmerja je tudi to, da je tole razdalja na daljavo in lahko tako vozita še par let (verjetno meseci?), tisto sem pa prepričan, da v tem času se bom pa že pobral, da nebi prišlo do manipulacij.

Lepo je namreč biti z nekom par ur na teden, saj res dobiš the best od njega. Tako sva začela tudi midva. Res je bilo odlično, ko se spomnem za nazaj 🙂

Lahko sicer povem; da ko sva imela še “stike”, so se po enem tednu že pojavili dvomi o njem, vse kar vem je to, da slika in zvok ne gresta skupaj. Takrat sem tudi mislil, da bo začela s kakšnim izsiljevanjem ali pa da se bo skesala, ampak je rekla da bo vseeno poizkusla z njim, kar bo pač bo, za izgubit tako nima nič več. Sem si, sedaj ko to razmišljam in premlevam, zelo oddahnil. Sam mislim, da ima za izgubiti še ogromno, ampak ona na to ne gleda s tega stališča (ego, samopodobo, samoljubezen itd.)
Če trdo padeš, tako kot sem sam, izgubiš vse zgoraj. Psihično se je težko pobrati, počasi gradiš na sebi in treba je najti tisto, kar te veseli in te žene naprej. Pomagajo res lahko samo družina in tisti res dobri prijatelji.

Da pa vas malo razveselim; vpisal sem se v tečaj NEM, začel sem igrati nogomet s “pozabljenimi” prijatelji, nazaj sem začel igrati kitaro, spremenil sem styling, zaenkrat samo za vikende itd. Kupil par stvari za “dušo” itd. Počasi lezemo naprej.

Rrddee, dobro ti gre. Samo tako naprej.
Glede odločitev v življenju, tudi če gre za izbiro partnerke, vedno ravnaj po moško – prešteješ mrtve, poskrbiš za ranjene, prešteješ solde v mošnji in greš naprej proti svojemu cilju. Kar je ostalo na bojnem polju, ni več tvoja skrb.

Meni se pa po vsem napisanem zdi, da ji ni toliko do “prijateljstva” s tabo. Imam občutek, da te hoče imeti pod kontrolo. V primeru, da se ji s tem tipom ne bo izšlo, si menda hoče zagotoviti da ji boš potem “na voljo”, tako kot si napisal, da ne bo sama.
Moj sedanji partner je imel podobno izkušnjo s svojo bivšo( skupaj sta bila cca. 8 let). Hotela je obdržati stike z njim, kofetkanje, ipd. Kofetki so izpadli isto kot pri tebi, govorila mu je kako je fajn z tem novim, o sexu in kako je vse oh in sploh. Na kar je po 6mes. prišla nazaj jokat, kako ji je žal, bla bla. Seveda je ni vzel nazaj, čeprav mu je baje bilo hudo, ampak ji po njegovih besedah ne bi bil sposoben ponovno zaupat.
Od tega je sedaj 10 let, od tega sma midva 8 let skupaj, srečna, imava dva prekrasna otroka in 3. na poti ;). Ko pogleda nazaj, je srečen da je takrat zbral toliko moči in se tako odločil, saj z takim človekom ki po tolkih letih ne ve kaj hoče ne moreš gradit neke prihodnosti.

Hvala @hmmmm, mogoče je ravno tole, kar sem želel prebrati? Ne vem, nekako mi je enostavno “naravno”. Da me želi imeti pod kontrolo? Ne vem, mogoče. Defenitivno ni to zaradi sexa, če že je ravno zaradi tiste rame na kateri se bo lahko zjokala. In ravno to je tisto za kar pa jaz definitivno nisem. Ali imava odnos, ali pa ga nimava. Ne vem zakaj bi sedaj bil dober prijatelj, če je prej po mojem nisem dovolj “poznal” in “poslušal”.
Midva sva se pogovarjala o vsem, ni da ni. Nisva imela kompleksov. Dejansko sva si zaupala vse. Ni je bilo stvari, ki je nebi smel reči pred njo ali ona pred mano. Veliko sva se presmejala, še nazadne ko sva bila skupaj, sem jo. Sama je rekla, da če ne poiskusi, ne more vedet če je to to. In da verjetno ni njena prva in ne njena zadnja napaka.

Pri njenih letih bi človek res lahko bil malo bolj odrasel in ne iskal princa na belem konju. Res iskreno želim, da si ustvarita takšno življenje, kot sta si želela.

Tako da mene potrebuje res samo zaradi “rame”, jokanja in da ima nekoga ki “posluša”. Nima pravih prijateljic, katerim bi lahko zaupala svoja “čustva”, družini ne zaupa in se je zelo zaprla vase, brata ne mara, ker ji je vseskozi težil. Skratka nima žive duše, razen “mene” in njega (če je pripravljen poslušati- vemo kakšni smo moški, ko ženska doma začne o službi, o njenih dogodkih čez dan). Rad sem poslušal, jo spraševal stvari, zato pa je v meni videla “rešitelja”. Človek, kateri ne more dati ven čustev, je prazen…Da ne govorim o tem da vse tlači v sebe in se je res zelo zaprla. Družba pritiska na njo, ona pa igra trd karakter.

Tistih par ur na teden, ko sta skupaj, pa kmalu ne bo dovolj. Zaenkrat pravi da je čisto OK, da več ne potrebuje. Ji verjamem, ampak že tako hitro? Da si skupaj samo zato, da lahko rečeš da si skupaj, da imaš pač fanta? Je to res način? Očitno je res, tisto kar tukaj večina po forumih pravi, najprej moraš pri sebi razčistiti kaj rabiš, drugače ti ne bo z nobenim OK.