Najdi forum

Zanimajo me izkušnje tistih, ki so ostali po prevari skupaj. Predvsem tistih, kjer so bila v prevari vključena tudi močna čustva. So bili stiki z ljubimcem/ljubimko ob razkritju takoj prekinjeni? Ali kdaj obžalujete odločitev, da ste dali zakonu novo možnost?

Po prevari sem možu dala še eno šanso.. Od tega je že dobro leto. Lahko ti povem, da sem v tem letu full trpela in še vedno čustveno trpim. Nekako mu še vedno ne zaupam npr. ko pride iz kakšne žurke ali rekreacije pozno domov mi je še vedno sumljiv. Dokopala sem se tudi do kode telefona, v katerem redno preverim kam kliče itd… vendar našla do danes nisem nič. Lahko pa ti povem, da mi v zakonu ni več tako dobro kot mi je bilo pred prevaro…Enostavno se počutim, ko da bi bila jaz na enem hribu doma on pa na drugem. Občutek imam da mi zakon propada, ne trudim se več tako kot včasih , pa ne vem zakaj je tako ampak tako je. Njemu pa je ok, on se nebi ločil…

Malo bom harikiral ker tvoja poizvedba je splošna (nismo vsi ljudje enaki kaj šele pari).
V glavnem življenje po prevari (če pari ostanejo skupaj) ubere dve poti.

Eni pari spoznajo da, ko je prevara enkrat odkrita, njihovega zakona, takšnega kot so ga spoznali prej, ni več. Se dokončno odkrito pogovorijo in nadaljujejo. Zna se zgoditi da je takšen zakon v nadaljevanju še boljši kot tisti prej.

Drugi pa poskušajo nadaljevati isti zakon kot so ga imeli prej. V kratkem spoznajo da še naprej živijo v lažeh in starih zamerah in da ne morejo več naprej. Konec je neizbežen. Nekatere pa premami skušnjava da se vrnejo starem ljubimcu.

Tako …na kratko…. ne da se mi preveč pisati…

Zdaj Maša, kateri je tvoj scenarij ?

nova
Uredništvo priporoča

Ja, na žalost tako je . Po prevari zaupanja ni več. In nikoli se ne bo vrnilo.Lahko se Melita z mano tudi ne strinja ampak tako je.
Vztrajati v zakonu kje ni zaupanja je čisti mazohizem. Prevara je huda reč. Vsaj za tiste ki znajo razmišljati z lastno glavo. Ker vidim da imaš vsako toliko prebliske pameti svetoval bi ti, dokler ni prepozno, da se umakneš iz tega pekla. Ker en dan se boš spraševala kdaj ti je postalo, glede partnerja, čisto vseeno.

Hvala za odgovore, kljub zelo splošnemu vprašanju. Rada bi verjela, da se lahko spet postaviva na noge. Da to nekaterim dejansko uspe. Trudim se, vem da se morajo stvari spremeniti, da se morava spremeniti oba. Ne morem reči, da je bil najin zakon pred prevaro dober. Ni bil. Oba sva kriva, odtujila sva se in živela vsak po svoje, skupni trenutki so bili posvečeni le otrokoma, je zelo dober oče. Veliko časa jima posveča, zdaj in prej. Med nama pa je bilo veliko kreganja, nesoglasij, nestrpnosti. Tudi intimno sva se odtujila. Prevare pa vseeno nisem pričakovala. Ne od njega. Tega je zdaj že 8 mesecev, ko mi je povedal, da se je zaljubil in da gre. Tega nisem mogla sprejeti. Dva najstnika, skupno stanovanje, 20 let skupnega življenja. Ni šel. Zarada otrok ni šel. To vem. Ni takoj zaključil z njo, ni se mogel odločiti, kaj naj naredi. Pravi, da sta se razšla, ker si tudi on želi ugotoviti, ali lahko še kaj narediva s tem zakonom. Želim si, da nama uspe. Da se vrneva v čas, ko sva imela še lep zakon, srečen in intimen. Sedaj nama uspeva nekako peljati stvari na bolje, ni več stalnega kreganja, več stvari delamo skupaj, pogovarjava se, objameva. Ni pa lahko. Boli me, tako močno boli prevara. Še bolj pa boli misel, da bi se razšla. Vem, da takrat ni šel zaradi otrok, upam pa da ostaja zaradi mene, ker se imava še vedno rada.

Draga Mmasa,
kar opisujete, je realno stanje mnogih parov, ki kljub prevari ostanejo skupaj. Tudi jaz upam, da ni ostal zgolj zaradi otrok z vami, ker otroci pa res ne rabijo biti žrtev dveh odraslih ljudi, ki sta učinkovito uničevala partnerski odnos, ki je žal dobil epilog z moževo prevaro.
S tem boste težko živeli. Če se odločita, da oba delata na vama, torej da si dasta možnost osebnostne rasti in ozaveščanja vajinih nezavednih programov, ki so vaju pripeljali skozi trajanje zveze do nesoglasij in kreganj, potem bi lahko sčasoma se skupaj postarala v na novo postavljenem in nadgrajenem odnosu. To bi mogoče pomenilo tudi njegovo neizgovorjeno sporočilo, da se je vrnil tudi zaradi vas. Ja, verjamem, da se imata rada, a imeti se rad je res mnogo premalo za zdrav in kvaliteten partnerski odnos!! Ker odnos pač nastane, ko pridemo skupaj, a da nam služi, ga moramo zalivati in negovati, ne pa ga razdirati in požigati z nesporazumi, kregi, slabo voljo in odtujenostjo v postelji. Seks je eno tako prijetno “lepilo” za odnos, če je le-ta urejen in stabilen.

Če pa bosta vidva oba vzroke za vajina nesoglasja pometla pod preprogo in se delala, da jih ni, bodo slej kot prej spet butnila na plano. In vso to čustveno bedo bodo morali spremljati vajini otroci, ki niso krivi, da se mama in oče ne znata, nočeta ali ne zmoreta komunicirati in se ne slišita.

Zato, draga Mmasa, pogovorita se iskreno, najdita si strokovno pomoč, lahko prideta tudi do mene v Svetovalnico, da se dogovorimo kaj se da narediti glede vajinega novega partnerskega odnosa. Potrebujeta pogum, čas, voljo in pripravljenost na spremembe ter nekaj denarja. Srečno!

Melita Kuhar www.svetovalnica.si [email protected] tel: 031 666 168

Se popolnoma strinjam z Melito.
Tole vajino “reševanje” zakona dejansko zgleda kot neuspešno pometanje pod preprogo.

Enkrat sem že napisal in bom ponovil. Reševanje zakona po prevari je prav tako težko (za vse vpletene) kot razhod. In težko obdobje traja tudi podobno dolgo. Ni časa za status quo.
Torej, če se imata še vsaj malce rada (to je bolj vprašanje zanj), potem se splača vlagati trud v gradnjo NOVEGA ODNOSA z istim človekom. Če pa misliš, da ni dovolj ljubezni, ki bi bila gorivo za silno motivacijo, ki jo bosta potrebovala – potem škoda truda.
Ampak tudi v primeru razhoda se trpljenju ne bo mogoče izogniti. Tega ne pozabi.

Pa še to…
Sicer je morda kliše, ampak vseeno mislim, da varajoči moški jemljejo prevare bolj na lahko, za razliko od varajočih žensk, ki se “nesmrtno” zaljubijo ;). Tipi, ki varajo, so običajno pač jebači, ki izkoristijo priliko, potem pa pridejo nazaj domov v varno gnezdece, k ženki. Tisti, ki imajo otroke so (za moje pojme) nezreli fantiči. Torej, morajo za zrel partnerski odnos najprej odrasti. Zato bi bilo najbolje, da vama pri tem pomaga terapevt, ki bo lažje spregledal finte nezrelega fantiča, kot ti…

------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]Do what you can't.[/i]

Jaz pa se vse bolj nagibam k temu da, ko ni več zaupanja, da je zakon obsojen na propad.
Včasih je boljše narediti konec ko trpeti brez veze.
Vse bolj sem mnenja da je nadaljevanje zakona po prevari čisti mazohizem.
Kaj lahko imaš več skupnega z osebo ki ti je zabila nož v hrbet ?
Ne vem, res. Naj bi bile izjeme ampak to je že domena znanstvene fantastike.
Včasih ljudje res naredimo neumnosti.

Hvala Melita, sva bila na terapiji takoj po razkritju prevare. To ni bilo prvič, da sva bila na zakonski terapiji, a iz drugih razlogov – kreganja, moja depresija,… V terapijo, pravi, da ne verjame več, da si morava znati prisluhniti tudi brez terapevta, ne le ob njegovi prisotnosti. V tem času sva veliko naredila na tem. Najin odnos je, kako naj se izrazim – na dobr dan prijateljski. Teh je čedalje več, nato pa spet obdobje slabih dni. Kot začaran krog. Ko že misliš, da si na pravi poti, se spet zalomi. In se pobereva. In padeva in se pobereva…
Vem da je intima “lepilo”, a še nisva prišla do te točke. Sem poskušala takoj vrniti intimo v zakon. Kot da ni že to dovolj težko po tolikem času in hudo po prevari, me je odklanjal. Zdaj pa jaz ne morem, on se pa ne trudi. Me potolaži, se objameva, poljubiva … postopoma se zbližujeva – na dober dan. Verjamem, da s tisto žensko nima več nič, čeprav dvom še ostaja. Predvsem pa dvom v njegova čustva. Do mene, do nje. Dolgo časa je potreboval, da se je odločil, kot se je. Vem, da jo ne more kar izbrisati iz spomina, jaz tudi ne, pa bi najraje iz glave zradirala vse v zvezi z njo! Sami superlativi so ga bili, nič bili, še sedaj nič ne smem reči čez njo. Ah, bom zaključila, da spet ne zaključim dneva besna.

Da si morata znati prisluhniti brez terapevta…
Zveni kot, da bi mu TI morala znati prisluhniti brez terapevta… Ugibam s čim se mu je tako zameril terapevt?
Morda mu ne ustreza nepristranski, neobremenjen in racionalen pogled uvid v dinamiko vajinega odnosa. S tabo lahko najlažje manipulira (očitno) sam, z evaluacijo in v prisotnosti terapevta, pa je to malce težje – vzdrževanje statusa quo (ki mu očitno ustreza) pa težje. Terapija ni zgolj vljudnostna udeležba temveč zahteva osebni vložek, napor, zato pa mora obstajati močna motivacija udeleženca. Če tega ni, tudi terapevt ne zmore narediti čudežev. Terapija je (in pravzaprav mora biti) zelo boleč in naporen proces, ki se na koncu lahko zelo obrestuje, vendar na žalost udeleženci terapij velikokrat domnevajo, da so s svojo udeležbo že naredili vse. Vajin odnos je trenutno, in je verjetno že dlje časa, zelo poškodovan. Ima kompliciran večkratni zlom, ki ga skušata pozdraviti doma, z obkladki in aspirini. Ta zlom se lahko sčasoma zaraste, vendar napačno, zato nikoli več ne bo tako gibljiv, vzdržljiv, v vsakdanjem življenju vaju bo zelo oviral. Torej je treba napačno zarastlino (v prisotnosti terapevta) naprej ponovno zlomiti (kar je boleče), naravnati in nato poskrbeti, da se pravilno zaraste. Tako zgleda TERAPIJA.

Torej. Čas je, da se dečko že počasi odloči, kaj želi. Na dveh stolih se ne da sedeti. Če mu odnos s tabo ne pomeni več veliko – oziroma v njega ne verjame (ne verjame v terapijo…), potem bi bilo od njega najmanj fer, da ti to že enkrat pove. Če tega ni sposoben, je očitno, da je odločitev preložil nate. Zaenkrat pa tvoj partner dela vtis totalno nezrelega in neodgovornega človeka . Če bi mu bilo kaj zate in družino, bi ti dal jasno vedeti, da je naredil veliko napako in bi jo skušal na vsak način popraviti oziroma ti dokazati, da še imata skupno prihodnost.

------------------------------------------------------------------------------------------------------- [i]Do what you can't.[/i]

‘recept’ :
“Potrebujete pogum, čas, voljo in pripravljenost na spremembe ter nekaj denarja.”
mi je blazno všeč.
Še posebej tisti zadnji del.
Seveda, zapravili ga bojo v ‘posvetovalne seanse’ od katerih itak ne bo nobene
koristi ker se njenega partnerja ne dotaknejo.
Kot rečejo “It take’s two to tango”, tudi za pogovor so potrebna dva.
Gospa očitno ne razume da je njenega prejšnjega zakona konec in da, za nadaljevanje,
ga je potrebno narediti na čisto novih temeljih. Ta njen blento še z ljubico ni razkrstil.
Spoštovana avtorica, kot sem prej govoril o poteh nadaljevanja zveze po prevari. Če se ne boste odkrito, brez laži in volje za nadaljevanje, pogovorili, ni vam pomoči. Če se noče pogovarjati s tabo potem je konec. Da ne boš (po parih letih) potem pisala ‘nadaljevanko’ v stilu “Končno sem spoznala….”

No jaz sem bila poročena dobrih 11 let. Ko me je prvič prevaral je bilo res nepričakovano in hudo. Recimo da sem poskušala razumet zakaj se je zgodilo se trudila ipd. Ampak takoj ko je pridobil moje zaupanje je nadaljeval z istim načinom življenja, vedno našel eno gospodično ki jo je očaral. Rabila sem kar nekaj let , da sem se izvila iz primeža manipulacije in laži. Hvala bogu nimava otrok, ker jih itak ne more imet.

Sem pa naknadno ugotovila, da je tudi redni obiskovalec casinojev, da se ga rad napije…skratka vseskozi neko dogajanje. Tako da phh eni se ne spremenijo nikoli, problem je tudi na drugi strani v odobravanju takšnega vedenja in na koncu ni vredno.

Samospoštovanje in mir sta najbolj pomembna da v življenju mirno živiš. Mislim, da določen % ljudi ima različna bolezenska stanja (motnje), pri katerih jim ni malo mar za ljudi, prehajajo iz veze v vezo, manipulirajo in tako poskrbijo izključno sam o zase. Nimajo empatije, spoštoavanja in so izjemno nesamozavestni seveda v sebi na vn pa izjemni očarljivci in karizmatične osebe. Dokler bodo ljubice in ljubčki bodo varanja, kaj se razplete vn pa je odvisno od vseh vpletenih. Moj bivši je lagal, verjamem da laže skozi saj je to njegov način življenja. Njegova zadnja ljubica , ki je bila z njim dobro leto pred ločitvijo pa verjame da sta si usojena.

Iskreno nobena zlagana veza, nobena veza ki se začne z lažjo, skrivanjem, laganjem ni usodna. Jaz sem vesela, da je ljubica vztrajala, ker ko si je zagarantiral da je z njim mi je končno podpisal ločitvene papirje. Jaz imam mir, se postavljam na noge. Ona pa pelje čisto isto življenje naprej, pijača, casinoji, laži in ljubice … le tista zvesta se je zamenjala.

Zakaj bi ljubici karkoli razlagala, sej je inteligentna ženska z dvema otrokoma, ki bi morala vedeti da če si leto dni ljubica nekaj ni ok…ampak vsak mora prehoditi svojo pot in postaviti meje svojemu lastnemu spoštovanju, vrednotam in mejam.

Srečno ljubicam, ženam pa samo nasvet poskrbite zase in ne nasedajte lažem in manipulacijam. Ko ugotovijo da lahko to delajo potem samo še nadaljujejo včasih še bolj spretno. Pa ne gre samo za moške, so ženske popolnoma iste.

Ne vem zakaj, sem resnično začel sovražiti to besedo ‘ljubica’ …
Ljubica…Ljubica….
Ni kakšne druge v slovarju ?
Sicer tudi definicija ki je v slovarju “ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim”, je tudi potrebna novega sloja barve.
🙂

prej ko se boš zavedla dejstva da terapevti lahko še tako nalagajo kako se da, v realnem svetu uspe zelo malemu številu prej boš lahko zaživela prosto in neobremenjeno.
Jaz sem eden tistih, ki se je še dve leti po “dogodku” trudil živeti normalno zakonsko življenje. Pa enostavno ne gre. V glavi je črv, ki vrta in vrta. Nikoli ne veš kaj naj si misliš, ko pride iz službe pozno ali gre kam s prijateljicami. Je šla res s prijateljicami? Je bila del časa z njimi, potem pa še s kom? in tako naprej in nazaj.
Vsa njena dejanja presojaš skozi oči prevare. Enostavno se napetost pozna v vseh kontaktih, pogovarjanju, dejanjih. Ne gre, pa če se še tako trudiš.
Zato je najbolje prekiniti agonijo in zaključiti.
Čeprav se sliši kruto in neverjetno, pa je žal resnično.

Mene pa zanima, zakaj se ljudje, kjer se jasno vidi, da ni več nič med njimi, silijo biti skupaj?

Bosonoga, veš strinjal bi se z tabo če ne bi bilo ene ‘malenkosti’ : otroci.
Enkrat ko imaš otroke se ne gre več kaj je najboljše zate ampah za njih.
Najlažje je zapustit vse skupaj.

Kaj pa moj primer: 5 let nazaj me je mož prevaral in to varanje sedaj prišlo na dan….Prej sva bila le fant in punca, danes pa sva pa mož in žena z otroci. Ne vem kaj čutim, ali je vredno pustiti vse to kar sva ustvarila za sabo in oditi stran. Ker tisti, ki enkrat vara, vedno vara…Se danes vse zanika v smislu da se ne spominja, torej nastane z moje strani se problem zaupanja. Naj na vse pozabim in ignoriram custva, ki izbruhnejo vedno, ko se vrne pozno iz zabave, sluzbe? Naj povem, da sem mu bila jaz vedno 100% zvesta, ker ogromno dam na zaupanje in zvestobo, zato me to se toliko bolj prizadane.

Bosonoga, veš strinjal bi se z tabo če ne bi bilo ene ‘malenkosti’ : otroci.
Enkrat ko imaš otroke se ne gre več kaj je najboljše zate ampah za njih.
Najlažje je zapustit vse skupaj.[/quote]

Tole se pa jaz ne bi strinjal. Če so nepremostljive težave, je bolje da gresta narazen, kot da otroci živijo v laži. Otroci bodo srečni, če bosta starša srečna, tudi, če ne bosta več skupaj. Ne moreš ti sebe požret do te mere, da igraš nek odnos, ki ga ni, zaradi otrok.

Bosonoga, veš strinjal bi se z tabo če ne bi bilo ene ‘malenkosti’ : otroci.
Enkrat ko imaš otroke se ne gre več kaj je najboljše zate ampah za njih.
Najlažje je zapustit vse skupaj.[/quote]

Tole se pa jaz ne bi strinjal. Če so nepremostljive težave, je bolje da gresta narazen, kot da otroci živijo v laži. Otroci bodo srečni, če bosta starša srečna, tudi, če ne bosta več skupaj. Ne moreš ti sebe požret do te mere, da igraš nek odnos, ki ga ni, zaradi otrok.[/quote]
Vse je od odvisno kod tega kakšne so te ‘nepremostljive’ težave, a ne ? 🙂
Po navadi se izkaže da bi se vse dalo rešiti z pogovorom.

To je ena moja teorijica: Nekdo vedno vara, dokler se ne začne zavedati, kaj varanje sploh je. Zavedanje pa mora prit na čustveni, ne kognitivni ravni. Miselno nam je varanje vsem jasno, šele s čustveno komponento pa varanje dobi barvo in ozadje.

New Report

Close