Re: Ločitev med nosečnostvjo
Zaradi “razpotja družinskih načrtov”? Hm… to besedno zvezo si uporabi za?
Nekaj moraš razumet preden se greš “razpotja družinskih načrtov”:
Ženske so čustvena bitja in večino odločitev sprejemajo čustveno. Suhe logike pri njih ni, ta je prisotna le pri moških (pa še ti morajo imeti kako psihčno okvaro). To čustveno odločanje ženska uveljavlja predvsem takrat, ko se odločaja o ljubezni, o otrokih in o družini… in sistem ji stoji ob strani. Ta sistem, ki pri nas poskrbi, da so “družinska razpotja” urejena, deluje predvsem v korist otrok, nato v korist njihovih mater in šele po tem pridejo na vrsto očetje. No, v bistvu sistem otroka in mamo obravnava kar skupaj, kot en subjekt.
Zato je ne boš mogel prisiliti v skupno skrbništvo, niti v količino stikov z otrokom, ki bodo tebi po godu.
Če prav sklepam nista poročena in še zelo mlada (beri – zmedena in neodgovorna), če sklepam po tvojem pisanju.
Jaz bi na tvojem mestu dobro premislil glede “družinskih razpotji”, morda obiskal kakega zakonskega svetovalca in se šele po tem dokončno odločal.
Odločitev pa naj bo taka, da boš prvo poskrbel za otroka in nato zase, ker otroku oče, ki sebe zanemari, ne koristi prav nič.
Po moji presoji se je ustrašila, kar se je vse naenkrat zgrnilo na njeno glavo: selitev od doma in skupno življenje s tabo pri tebi, nosečnost, tvoji otroci iz prvega zakona – ogromno sprememb in izjemno naporne nove okoliščine za mlado žensko. Le redka bi vse to dobro prenesla.
Ker si starejši od nje in modrejši, se ne boš šel njenih igric in prepirov. Torej umiri žogo in na trapaste provokacije ne reagiraj. Če jo še imaš rad, ji to povej in tudi to, da razumeš, da je morala narediti korak nazaj. Nič se ne odzivaj na njene neumnosti, delaj se kot da jih ni in ji vsake toliko zagotovi, da jo še imaš rad in da bi rad skrbel za svojega otroka. Slej ko prej te bo slišala. Morda se ne bo odločila, da sta še naprej partnerja (ker se mora ženska odpovedati marsičemu, da se preseli k tebi, ker si že vpet v družinske vezi in odnose). Zdi pa se mi, da bosta otroka lahko vzgajala oba, tu bodi potrpežljiv in ponujaj pomoč, ne odnehaj. Pa lepo prosim, če imaš priložnost, govori z njo v živo, ne preko sms-ov. Zelo boleče je, da se o tako pomembnih rečeh kontaktira preko sporočil.
Res škoda, da sta tako na vrat na nos šla v novo starševstvo, morala bi si vzeti več časa in razmisliti, kako bosta živela. In res, če iskreno pomislim, ne vem če bi se jaz osebno lahko preselila k tebi v teh pogojih – stanovanje je tvoje, otroke že imaš, vsi ste pri tebi že doma, imate ustaljene vzorce vedenja – jaz pa priseljena oseba, ne morem nič po svoje odločati in moja samostojnost bi zelo trpela, preveč prilagajanja, preveč malenkosti bi morala drugače delati kot sem vajena. To res niso dobri pogoji za začetek novega zakona. Še bolj tvojo partnerko razumem zato, ker je bila edinka in verjetno ne preveč vajena prilagajanja.
Tale tvoja zgodba me močno spominja na zgodbo nekega znanca. Pri njemu je bilo podobno. Sicer še ni bil ločen uradno, je bil pa v postopku in živel že na drugi lokaciji.
Ravno tako je srečal eno “najemnico lokala”, ki je z njim zanosila, a v resnici ni nikoli hotela živeti z njim. Zaslužek v lokalu je bil bolj boren, punca pa ni imela neke ideje, kako lokal narediti privlačnejši in si je zato poiskala “drug vir dohodka” v očetu njenega otroka.
Preživnina + podpora + starši in je čisto spodobno živela povsem brez redne zaposlitve.
Upam, da pri tebi ni tako in da nisi padel na tovrstne limanice.
Največ boš v tem trenutku naredil, če ji daš vedeti, da lahko računa nate, da je pa ne ogrožaš.
Ne vem, če si lahko predstavljaš, kaj to pomeni za žensko pred porodom, če se že zdaj živi v strahu, da ji boš poskušal vzeti otroka. Tu ni mesta za racionalnost in za to, kako bi ona “morala” razmišljati in kaj piše v zakonu. Tu deluje materinski čut. Hormoni. Nagon po zaščiti mladiča. Ti bi pa skupno skrbništvo … a nimaš nobenega občutka za to, kaj za žensko pomeni novorojenček?! Eh, kaj govorim, saj ga ne moreš imeti. Lahko pa verjameš: bolj ko boš rinil vanjo z nekimi idejami o skupnem skrbništvu in kako ti mora ona mesečno poročati o zdravstvenem stanju otroka, slabše bo. Saj je mati in bo poskrbela za svojega mladiča; ni nobene potrebe, da ji daješ vedeti, da ji ne zaupaš in da hočeš, da ti poroča.
To je tako kot s taščami. Tista, ki si strašno želi imeti družabno življenje z mlado družino, toliko časa rine v tamlado in v vnuke, da ji tamlada pobegne. Pa vse bi dala, tašča namreč, da bi se vsi skupaj imeli radi. Tista tašča, ki pa ima svoje življenje in noče živeti pod isto streho in se ji ne zdi nobena tragedija, če je tamladi dva tedna ne pokličejo, je pa ponavadi tista, ki jo imajo otroci in vnuki radi in sami pridejo k njej. Če imajo le občutek, da jih rada vidi.
Pusti punco pri miru. Obstaja tudi možnost, da so hormoni krivi za njeno trenutno stanje, a to veš? Pa tudi, če ne. Najslabše je to, kar ti zdaj razmišljaš – da bi poskušal nekako izsiliti dostop do otroka. Mati bo nervozna in otrok bo to čutil in bo tudi nervozen in to bo vse, kar boš dosegel. In potem bo mati še bolj jezna nate in tako boste ustvarili začaran krog. Nima smisla. Rajši se zadrži kot pametna tašča in daj materi in otroku čas, da se navadita drug na drugega. Pa bodi tam, ko te bo rabila, kar se bo slej ali prej zelo verjetno zgodilo.
Ja, saj do sedaj si ze nasel nacin , a vseeno: ker je edinka, ima verjetno preijateljski stik s svojimi starsi – kaj ko bi stopil do njih in se malo pogovoril? Tudi oni bi verjetno radi videli, da se njihova hcerka pocuti dobro, da so dolocene reci urejene, da ste vsi skupaj v nekih civilnih stikih .. verjetno bi oni tudi posredovali v pozitivni izid situacije
Prijateljski nasvet. Otrok je ali pa ni tvoj. To načeloma lahko ugotoviš s tožbo za ugotavljanje očetovstva. Ampak,Če si oče boš plačeval, otroka pa zelo verjetno ne boš videl, oz. boš imel hude težave vzpostavit kakšen odnos z otrokom.
Pozabi vse skupaj in upaj, da te ne bo čez leta tožila za preživnino. To se zna zgodit. Najdi si normalno žensko in ustvari družino z njo.
lej do 30. leta imaš že dve razpadli zvezi z otroki, zadnja je zanosila preden sta se vidva o prihodnosti dobro pogovorila. To enostavno ni odgovorno vedenje. Večinoma partnerke tudi ne marajo raznih prizidkov in vmešavanja tvoje familije v svoje življenje.
Če ti je resno do otrok, potem najprej pošlihtaj svojo glavo in življenje.
Še en podpis pod tole. Avtor, kakšen smisel ima, da se rineš, kjer te nočejo? Okej, biološko je otrok tvoj in če želiš, lahko zdaj naslednjih 18 let (to je do pomladi 2034) za***avaš tole svojo bivšo. Lahko ji prepoveš selitev, ji preprečiš, da bi sprejela službo v tujini, lahko zahtevaš stike in jo prijavljaš, da jih onemogoča, lahko se ne strinjaš z nujno operacijo otroka ali s šolo, ki mu jo je mama izbrala, lahko odpelješ otroka in ga pustiš pri svojih starših, da bojo imeli še oni nekaj od tega … Ampak zakaj in kaj bi s tem dosegel razen sovraštva? In stroškov, seveda? Imaš še dva otroka, jaz bi ti predlagala, da za tistih dvesto evrov preživnine, ki je ne boš plačeval za tretjega otroka, rajši od zdaj naprej vsakemu od starejših dveh daješ sto evrov več na mesec. Ta mali te bo že poiskal, ko bo velik, pa se bosta takrat vse pomenila.
Sočustvujem s teboj in žal mi je, da se med komentatroji ni našel praktično nobeden, ki bi videl, v kakšni stiski si. Očitno si med redkimi izjemami, ki čutijo odgovornost do nečesa, kar so sicer malce nepremišljeno naredili v preteklosti, to je naredili otroka. Žal si se zapletel s popolnoma neuravnovešeno, nezrelo, a hkrati preračunljivo žensko, ki ti ne omogoči niti stika z lastnim otrokom. Jaz bi na tvojem primeru vztrajala, bodisi na CSD ali pa preko sodišča, da bi videl svojega otroka in obdržal stik z njim. To je namreč tvoja očetovska pravica. Tudi otrok, ki bo odraščal, bo cenil, da je njegov oče že pred njegovim rojstvom želel vedeti, kako se razvija, predvsem pa to, da je po njegovem rojstvu želel ostati v stiku z njim in biti preprosto rečeno-njegov oče. Mislim, da moraš vztrajati pri tem, kar si si zadal, in ne upoštevaj (večinoma moških ) komentarjev, ki vidijo v otroku breme in ne nekaj, za kar bi se bilo vredno boriti.
v prvem postu pišeš, da sta se s partnerko razšla v petem mesecu nosečnosti zaradi različnih družinskih načrtov. Hočemo ti povedati samo, da manj težav povzroča način, da se s partnerko najprej spoznaš, ugotoviš, če imata enake načrte za družinsko življenje, potem greš pa streljat na polno. Vsaj za naprej, čeprav se mi zdi, da imaš najbrž že naslednjo s katero si blazno želita otroka…
Treba je misliti tudi z zgornjo glavo, ker…po nekaj mesečni vezi ne moreš upati, verjeti da je ˝to to˝ Mogoče če bi bil naiven najstnik, brez življenjskih izkušenj. Ne pa odrasel tip, ki…ima že za sabo ponesrečeno vezo z v kateri sta bila spočeta dva otroka in ve da…lahko zgleda vse ah in oh on sploh pa…
Ne vem…meni deluješ zaletav, verjetno pa je še kaj drugo zraven, da…je punca pobrala šila in kopita. Zanimivo bi bilo slušati njeno zgodbo in opis tvojega karakterja punce, ki je mama tvojim prvim otrokom.
Ne morem verjetni, da ga napadate in to po vsem tem, kar je dal skozi za to, da bi lahko bil z otrokom, katerega sta skupaj planirala, ki si ga je želel in verjame, da je njegov. Saj ne rečem, da bi bilo mogoče prav slišati tudi njeno plat zgodbe, da mogoče tudi on ni čisto nedolžen oz. ima kakšne slabosti, ampak kdo jih nima?! A tu ne govorimo o osebnostnih napakah, slabostih, govorimo o otroku.
Za moje pojme je to eden redkih odgovornih očetov, ki kljub svoji mladosti lepo skrbi za svoja otroka iz prve veze in ki bi si želel lepo skrbeti tudi za tega otroka. Kot je povedal, je bil ta otrok planiran in zaželen in popolnoma ga razumem, da ne more kar zamahniti z roko, se obrniti in se delati, da ne obstaja. In čakati, da se mu bo pa mogoče nekoč javil oz. mu bo ona, ko bo potrebovala denar, poslala zahtevek za plačilo preživnine.
Ni ji težil, ko se je odločila, da gre, da zaživi z drugim, želi le vedeti ali je otrok njegov, in če je, skrbeti za njega. To je zame pohvale vredno in želim si, da bi bilo na svetu več takih moških. Razumem, da imamo različne poglede na te stvari, ampak če mu že ne morete in ne želite kaj pametnega svetovati oz. ga podpreti v njegovem boju, ga, lepo prosim, vsaj ne napadajte.
Lahko, da se motim, ampak po moje je človek na mestu, ki razmišlja zdravo in trezno in želim mu, da izve, kar želi izvedeti in nato v skladu s tem zaživi mirno in srečno.
Jana
A šele zdaj,ko je noseča sta ugotovila,da nista za skupaj?Halooo no mogoče je zanosila takoj,ko sta se spoznala.Veš kaj lahko stori,da,ko se otrok rodi reče,da je oče neznan.
Mislim,da ne moreš zahtevat ničesar od nje,če nebo želela.Kajti,če je oče neznan noben ne preverja.Če bo hotela preživnino zanj te bo dala vpisat oz.boš moral podpisat očetovstvo.
Vso srečo!