Lep pozdrav vsem, ki berete to nit. Zavedam se, da je na forumu že kar nekaj tem na to vižo, tudi zgodbe so si srhljivo podobne, ampak v trenutni stiski bi rada predstavila tudi svojo, da se malo razbremenim in slišim vaša (raznolika) mnenja.
Stara sem 33 let, visoko izobražena, dve leti nezaposlena. Nezaposlenost me je pahnila v brezup, iz katerega si sama ne znam pomagati, na žalost pa sem s tem obremenila tudi svojega partnerja, s katerim sem 13 let. Ne bom rekla, da sva do sedaj vozila to barko zgledno, pred sedmimi leti sem končala zvezo, ker mi je glavo zmešal nek mladenič, manjkalo mi je pozornosti od partnerja, ki je neprestano postavljal službo na prvo mesto. Končala sem zvezo na grobo, da bi mu dala priložnost, da se pobere in odide, vendarle sva kmalu oba ugotovila, da ne moreva eden brez drugega. No, on imam občutek, da je bolj sklepal, da nimam boljše izbire, pa sem ostala z njim (kar ni res). Skozi tisto obdobje si je svoj ranjeni ego napolnil ob stikih z nekim dekletom – skupno znanko, in po kakšnih dveh letih sem naletela na pogovore z njo o večernih obiskih v pisarni, pa pogovore z drugo žensko v sosednji pisarni o kavicah. Pa nekaj tudi o profilih na kupidu, avanture.net – za tisto nisem zvedela podrobnosti, zgolj da je eno valentinovo z drugo žensko šel na zmenek. Pogovori niso bili nedolžni, bolelo je zelo, ampak zatrdil mi je, da je vse bilo samo na računalniku, nič pa v resničnosti. Menila sem, da je to odsev mojega ravnanja in sem sprejela kot neko oviro v zvezi, ki sva jo takoj in z lahkoto presegla. Res. Odšla sva na potovanje z avtom, se noro imela, uživala, uživala v spolnosti. Zdelo se mi je, da sva končno odkrita drug z drugim.
Sledila so leta sreče, nakup stanovanja, služba – bila sem na vrhuncu in on je bil z mano. Nato pa bum – nezaposlenost, ostajanje doma, smiljenje samemu sebi, občutek nevrednosti..vse je imelo posledice tudi za naju. Imela sem občutek, da ga zažiram, vlečem navzdol, da mu nisem več privlačna (ker se sama nisem več tako počutila). Odrivala sem ga stran, tudi dobesedno. Ne vem, kaj sem pričakovala. Mislila sem, da bodo dobri dnevi bili zadosten razlog, da ostane z mano. Začela sem ga malikovati kot svetnika, ker je tako dober in razumevajoč. Četudi je vse dlje ostajal v službi.
Vmes si je našel prvo žensko za avanturo. Zgolj seks, enkrat. Pravi, da se je zagnusil samemu sebi, ko se je pojavila druga. Tu je vztrajal dlje, nekaj mesecev, nekaj seksov. Jaz seveda nisem vedela nič. Nato pa je prišla tretja – po njegovih besedah taka, ki bi jo imel za dalj časa, saj je bila zvedava, on jo je učil o seksu. Bila je poročena, tako da bojda nista imela namena biti v zvezi. Šlo je za eksperimentrianje.
Prejšnjo soboto sem vzela njegov telefon, da bi šla na internet. Prvič, da sem kaj takega storila. Takoj se je pojavil klepet na zaslonu in kar naenkrat me je zadela tona opeke. V tistem trenutku sem zavpila in mu povedala, da vem, in on je hitro spremenil geslo na računalniku, da nisem mogla več brati naprej.
Veliko joka, neprespana noč – on je spal. Naslednji dan, dan žena, predlagam, da kupiva rože in odneseva njegovi sestri in materi, jaz pa svoji. Prideva do sestre, ji povem kaj se je zgodilo, in nama mirmo predlaga, da poiščeva terapevta in delava na zvezi ali pa se odločiva za konec. Ni nama rekla, da je vredno reševati, ampak da se morava midva odločiti. Ko bi mogla iti k mojim staršem, on reče, da gre spat. Grem sama, se vrnem domov, on mi ponuja, da skuha čaj, kosilo. Nobenih prošenj po odpuščanju, po izboljšanju. Tudi opravičil ni bilo. Tako se mi je zdelo, da sprejmi ali pusti.
Včeraj gre v službo. Spi celo noč, dopoldan me povabi na kosilo. Na kosilo pridem prepričana, da je konec, saj ne kaže nobenega zanimanja. Nato pa se nekaj premakne v meni, grem na sprehod in se odločim, da bom naredila še enkrat črto in poizkušala na novo. Povabim ga na pijačo po službi, usedeva se in mu ponudim, da greva naprej, le da mi more podpisati, da v primeru vnovičnega varanje pripade stanovanje meni. Očitna provokacija, potrebovala sem samo “kje podpišem” od njega. Lahko bi bila samo floskula, jaz sem rabila samo en dokaz, da bi rad še ostal. Nekaj je motovilil o tem, da ne ve, če bova šla lahko čez to pa da sem ranljiva in da ne bi rad me še bolj ranil in tralalla. Štiri ure pogovora kasneje ugotoviva, da to ni to. Se uleževa na posteljo, me pogleda in reče, če bi še zadnjič seksala z njim. Kar obrnilo se mi je.
Spala nisem nič, on nekaj. Zjutraj je šel v službo in mi spet poslal povabilo na kosilo, tokrat sem reagirala (pretirano) agresivno s sredincem. Ker se mi je zdelo premalo in prepozno.

Vem, vse skupaj se bere kot moj obupani boj za to, da se obdrži vse skupaj nad vodo, ampak si ne morem kaj, ker ga imam še vedno rada.

Kakšno je vaše mnenje?

Najprej, preziram varanje. Ni pomembno, katera stran ga izvaja, v vsakem primeru je isto.

Zdiš se, zelo v redu oseba, ženska. Poštena. Pravilno si ravnala, si najprej prekinila zvezo, nisi varala.
V življenju se marsikaj zgodi. Žalostno, da se morajo ljudje z univerzitetno izobrazbo, bati za službo. Ampak, to je pač banana republika, Slovenija…. Verjamem, da je bil to zate velik šok. Najprej veliko truda do izobrazbe, potem izguba službe. Ja, to bi tudi zame bil velik šok. Upam, da se boš lahko hitro vrnila v službo, dobila službo..

Kar se tiče partnerja, moža. Oprosti, ampak ni vreden nič! Takrat, ko si izgubila službo, bi ti moral stati ob strani! Čudno, da ljudje vse kar znamo je, ob najmanjši težavi, takoj skok v posteljo z drugim. In ne, tvoja depresija ni vzrok za varanje. Da si slučajno ne bi očitala tega. Potem se lahko skregam s punco in takoj skočim v posteljo z drugo? To delajo samo socialno labilni cucki, ki so odvisni od zvez. Zagovorniki varanja, pa bodo tako ali tako kamenjali vse ostale, ki drugače mislijo, da si bodo tako dvigovali svoj ego in opravičevali svoja dejanja. Zaradi takega debila, se ne sekiraj, ker ni vreden niti, da ga pogledaš. Bodi vesela, da veš s kom si delila posteljo in da si se ga rešila. Glede na to, koliko jih je imel, bi te lahko okužil s kakšno spolno prenosljivo boleznijo. Raje na to misli…. Smo imeli tudi pri nas tako zgodbo, z izmečkom, ki me je naredil, bolje, da ti ne govorim konca zgodbe.

Trenutno kar moraš narediti je, da tvojega ….. ne bom rekel kaj, vržeš s stanovanja, hiše. Začneš delati na sebi, samozavest, samopodoba, živi samo zase. In pozabi na svojega kurbirj.a
Vredna si več, boljšega, mnogo boljšega.

Prosim te, preberi si tale stavek. Tu si povedala vse. Ti si zanj, samo spolni objekt, na katerem prazni svoja jajca. Oprosti za tale stavek, pa vendar je resnica. Prej boš to spoznala, bolje bo zate.

Štiri ure pogovora kasneje ugotoviva, da to ni to. Se uleževa na posteljo, me pogleda in reče, če bi še zadnjič seksala z njim. Kar obrnilo se mi je.

Ps. Oprosti za sovražen govor, ni bilo mišljeno kot žalitev.

Mi je zelo jasno njegovo ravnanje čeprav je plehko. Preprosto ima velik ego zato ti vrača kar si mu naredila pred leti. Preprosto se hoče maščevati vendar ugotavlja da bolečina ni nič lažja. Zato se še poglablja v to. Rešitev je v tem da se nehaj truditi. Ti sebe popolnoma nič ne spoštuješ. Ženske vedo da morajo moškega prepričat v to da se potrudi za njih. In tak ki se bo trudil zate tak te je vreden. Starost tukaj nima nobene veze. Iščeš napake v sebi, vsi jih imamo. Pozabi že na to, v partnerski zvezi imamo vsi vzpone in padce vendar to ne pomeni da boš kar varal. Ne vem kakšno je tvoje stanje trenutno, ampak odidi, pozabi nanj, če te hoče bo sam prišel nazaj. Drugače pa itak ni vredno

Hm… težka zgodba, drug drugega porivata stran od sebe…
Jaz se z osebo, ki ji lahko “nek mladenič zmeša glavo” sploh ne bi želel več ukvarjat, nikoli.
Natančno vem, kaj sam potrebujem – stabilno razmerje, po možnosti dolgotrajno, z odgovorno osebo, ki me vsaj toliko spoštuje, da mi zmore v obraz povedat tudi najhujše reči.
Glede zaposlitve – išči jo, ampak ne pasivno, na zavodu, aktivno! Poprimi za kako drugačno delo, lahko tudi tako, ki ti ne odgovarja in boš kasneje poiskala boljše. Najslabše, za samovzavest in splošno psihično stanje, je sedet doma in čakat kaj bo…
Ko si dvigneš samozavest, se osamosvojiš, boš tudi novega partnerja lažje našla…
Srečno!

Ja sej to je največji problem tukaj. On je videl s kom ga je zamenjala in se je počutil tako ponižanega da pač to počne. Kam pa bo prišel s takim načinom pa se mu ne sanja. Daleč ne.

Samo vprašam: Eden ali dva otroka?
Navidez srečna družina, vse je lepo in prav, le službe nimaš.Kot toliko drugih. Imaš pa solidno eksistenco, stanovanje in partnerja, ki se ti premalo posveča? Kako to misliš premalo? V teh časih je služba privilegij in predvidevam, da partner zasluži dovolj za družino. Današnje službe zahtevajo 100% nega človeka v bistvu cel dan. Tudi partner je samo človek in tudi on rabi potrditev, da je nekaj vreden, zaželjen, ljubljen……moški rabi predvsem potrditev. Ti sama ga odrivaš stran s svojim nerganjem in zahtevami. Pravljice na žalost ne trajajo večno. Verjemi mi, da sem doživela že marsikaj, pa kljub vsemu pomanjkanju pozornosti……. borbe za preživetje, odraščanju otrok, alkohola……..zdiš se mi razvajena, pomehkužena in se smiliš sama sebi. Vzemi to kot nasvet, ne kritiko. Varanja je več vrst….. za nekatere je to izvirni greh, za druge ne tako hudo dejanje. Sama razčisti, ali boš s tem lahko živela. Vedeti pa moraš, da z pogrevanjem grehov, očitki, obsojanjem in ljubosumjem na vsakem koraku ne boš dosegla nič. Prav nič.
Zapustila si ga že, ker nisi imela dovolj pozornosti, pa vendar sta zopet pristala skupaj, torej le ni tako brezbrižen, kot praviš, ali pa si ugotovila, da ti je z njim udobno. Torej je tvoja napaka manjša, kot njegova?
Ko se ena vrata zaprejo, se vedno odprejo druga, ko najmanj pričakuješ!

Lep in miren vikend želim tebi in tvoji družini

nič otrok.

Težko je to vzeti kot nasvet, ker kot nasvet ni mišljeno. Mišljeno je kot brcanje človeka, ko je na tleh. Ne veš za moje ozadje, ne veš za stvari, ki so se mi ob tem zapletale, in to je – oprosti – prehudo posploševanje. Poleg tega se z istimi očitki že sama spopadam, saj je razvidno iz mojega sporočila, da se ne dajem v zvezde.
Ja, ker sem mu povedala za stvar, ko se je zgodila, preden sem z njim karkoli resnega imela. In ja, ker je do tega incidenta prišlo, ker sem bila sama, brez pozornosti, in sem ga zaman prosila, da se mi posveti. Kar se tega tiče, sem razčistila s sabo in nimam drugega za reči, kot da sem se zatreskala, prekinila s partnerjem in ga skorajda na silo od sebe odstranila. Ker sem mu privoščila, da gre naprej. Potem pa sva se spet našla.
Hvala, upam, da bo res tako.

S partnerjem sva si čez vikend povedala, kako si želiva ostati skupaj, in da sva pripravljena oba vložiti več truda v to, da se obdrživa. Presenečena sem, kako sem prevaro sprejela kot tudi posledico mojega odnosa in nisem zagrenjena. Prihaja pa bolečina za mano, v valovih.

Hvala vsem! Se priporočam za nasvete glede upravljanja z bolečino in čustvi, ko postaneš jezen zaradi prevare.

Madonca, ded je naletel na terno! Ti si ga enkrat posrala ( tolko poštena si bila, da si ga prej skinla, čeprav na grd način), tip je pa dobil doživotno jebačko dovoljenje!

hja, se po svoje strinjam s tabo, ampak kaj drugega ne znam narediti. če grem na naslednjega, se ravno tako lahko opečem, in dejansko se mi ne da razbirati pleve od semen. so mi zgodbe od samskih kolegic zadosten motivator.

pa mislite, da se ni mogoče tega otresti? da bo v tem ostal? ker nadzorovat ga ne mislim…dam mu še eno pošteno šanso, brez fige v žepu. če nasankam še tokrat, pa jebiga, spakiram in grem domov, četudi je zaj***no v teh letih pridet prijokcat domov.

hja, se po svoje strinjam s tabo, ampak kaj drugega ne znam narediti. če grem na naslednjega, se ravno tako lahko opečem, in dejansko se mi ne da razbirati pleve od semen. so mi zgodbe od samskih kolegic zadosten motivator.

pa mislite, da se ni mogoče tega otresti? da bo v tem ostal? ker nadzorovat ga ne mislim…dam mu še eno pošteno šanso, brez fige v žepu. če nasankam še tokrat, pa jebiga, spakiram in grem domov, četudi je zaj***no v teh letih pridet prijokcat domov.[/quote]

Glede na povedano se ti bo slednje verjetno tudi zgodilo, če seveda nisi kot plastelin, vsa upogljiva, ubogljiva in popolnoma brez ponosa…
Osebno bi se po taki zgodbi težko odločil za skupno življenje, bog ne daj otroka… Tovrstne partnerske “prigode” sam razumem kot nespoštovanje, kot prazen odnos… Če bi se bil sposoben še sam spustiti na tak nivo – “me je zmešala ena mlajša” – bi verjetno to malo izkoriščal, tako kot tvoj to izkorišča, nato pa si poiskal patrnerko, ki bi ji lahko zaupal.

Kristina pozdravljena

Hočem ti še enkrat napisati, da sem seveda posplošila stvari, za katere veš le ti,samo ti. Nikakor nisem v stanju koga brcati. Ampak včasih je treba s kakšno besedo komu pomagati, da se zamisli . Hotela sem ti na hitro povedati naslednje. Če človek pade ( služba ) ne sme obležati na tleh, pač pa se mora pobrati in nadaljevati pot.
Menim, da si premlada, da bi se prepuščala malodušju. Verjetno imaš kakšne hobije, ki so te veselili prej in te še sedaj. Moj nasvet glede tvoje bolečine, ki te je sedaj dobesedno zadela nepripravljeno je tak. Ko zjutraj posije sonce v tvojo spalnico, ko zaslišiš ptičje petje pod oknom skoči iz postelje, navleci trenirko in steci na hrib, ali v park, nadihaj se in si reci: Še vedno sem tukaj, mlada, zdrava, lepa, pripravljena na nov začetek. Ali pa se lepo napravi, pokliči prijateljice, in preživi kakšno urico v prijetnem klepetu. Vse je bolje, kot čepeti doma in se smiliti sama sebi, ker drugim se ne. Vse prijateljice pa niso “tiste prave”, da bi človeku resnico povedale v obraz. Forum pa nam daje možnost, da stvari, ki jih preberemo in pokomentiramo po svojih izkušnjah in mišljenju.
Lepo si napisala, da se bosta z partnerjem še enkrat poskušala zbližati. Učimo se na napakah, žal nekatere izkusimo na lastni koži. Ti sama se zavedaš, da si tvojega “potrebneža” sam odrivala. Je moški slabič in si je našel nadomestilo, kar pa ni težko. Na netu je ogromno ponudb takšne vrste, da se ni rabil niti pretirano truditi, da je našel objekt za svojo potešitev. Hitro dobljeno in hitro pozabljeno.. Brez čustev, zgolj živalska potreba. Grdo, vendar se očitno dogaja. Vem, da se ti bo bolečina in občutek na bruhanje vračal v navalih. Poznam takšen občutek. Za lažje razumevanje napisanega. Sem mati dveh hčera, kateri sta obe starejši od tebe. Ena se je ločila pred tremi leti in še danes ne poznam razloga. Sama živi z otrokom. Njen bivši mož prav tako.

Torej najdi stvari, ki te veselijo. Meni so dobesedno spremenile življenje in mi pomagajo preživeti.
Pa srečno, na tvoji poti

Draga Kristina,

meni pa se zdi ključno, da se vprašaš in si odgovoriš na vprašanje, zakaj pravzaprav se ti zdi vredno ostati skupaj s tem moškim. Si res srečna z njim? Nekako imam občutek, da se ta moški zelo verjetno ne bo spremenil.

Prepričanje, da se ti bo zgodba z drugim ponovila, pa sploh nujno ne drži. Sami si v življenju izbiramo, kaj želimo in za kaj si bomo v življenju prizadevali, na voljo imamo vse možnosti.

Pojdita na kakšno svetovanje, če bo seveda on želel in če je iskreno pripravljen kaj spremeniti, sicer škoda vaših živcev in let življenja… V tem primeru je bolje, da pustite to za sabo, prebolite in greste naprej. Vsekakor pa je lahko deliti nasvete, ko si sam v takšni situaciji, pa vidiš, da ni tako enostavno, tako da vas čisto razumem.

Edino še v vednost, bolečina v vas ob prevarah bo potrebovala še kar nekaj mesecev, da bo minila, zaupanje pa se bo gradilo počasi, počasi, če bo seveda vaš partner pripravljen zadeve spremeniti.

Prijeten pozdrav,

Bernarda Škrabar – detektiv

Živjo,
Jaz te popolnoma razumem. Vem kako grozno ga moraš imeti rada. Skupaj sta že toliko let, bila si prepričana (najverjetneje si še) da boš z njim za vedno. Da to, kar sta si ustvarila, ni nadomestljivo. Kar je seveda res, vendar je lahko nekaj drugega, kar ne boš mogla primerjati in ne bo nadomestek, veliko boljše. Želim ti pač reči, da ga v glavi idealiziraš. Imaš svojo podobo njega, ki pa ni resnična. On te ima na nek način rad (žal, mislim da te ne ljubi) in ti želi pokazati, da je ideal pravilen, ker mu je všeč. Ideal kjer se je on samo malo zmotil, kjer je v resnici še vedno dober človek itd…
Mislim da moraš biti ti, ne glede na leta depre itd., ena super ženska. Taka ki je ne najdeš za vsakim vogalom. On se tega še predobro zaveda. Vendar, zakaj imeti nekoga rad samo ko je dobre volje, prava ljubezen ljubi vse obraze na človeku. Se mi zdi, da je plehek človek, ti nisi. Ti srečo doživljaš intenzivno, žalost tudi, ne spiš, ne ješ, jokaš in se glasno smejiš…Njegove čustvene reakcije so veliko bolj povprečne, ker ne čuti tako globoko. Zato lahko tudi vara. Ne bom ga obsojala, smo si pač različni. Vendar tudi on je imel možnost, da ti zadeve pove prej, tako bi se lahko odločila kaj si želiš narediti s svojo prihodnostjo. Zdaj pa te je ujel v zanko in ti se počutiš krivo. Ne smeš se.
Naredi kakor čutiš, želim ti najboljše.

Jp. Ker ona verjame, da ima on pravico do tega. Vprašanje je ZAKAJ verjame? Zato, ker ji manjka samozavesti, poguma, da preneha z usrano zvezo, ki ji je prinesla pravo mizerijo in še večja se kaže na obzorju.

Spokaj, punca, ni vredno tvojega truda to, kar imaš sedaj. Življenje bo postalo lepo in pošteno takrat, ko boš v njem naredila dovolj praznega prostora za novo osebo. Tole je samo izguba časa.

Nekaj me v tvoji izpovedi moti.
Praviš, da ti je nek mladenič zmešal glavo in da si končala zvezo. Bom kar neposredno vprašal; si končala zvezo in ti je nato mladenič zmešal glavo ali pa ti je zmešal glavo in si nato končala zvezo? V drugem primeru si svojega partnerja prevarala.

Ne glede na to imam najprej občutek, da sta se stalno odbijala in privlačila ter se nista znala odločiti. Nato pa si mislim, da le kaj za vraga delaš z moškim, ki te je prevaral z tremi različnimi ženskami? Ne dovoli si tega. Nimata otrok, nimata prihodnosti, nimata spoštovanja in nimata lepe preteklosti. Zakaj sploh vztrajaš?

Si mlada ženska, ki ima prihodnost pred sabo. Glavo pokonci. Pojdi v družbo, začni se ukvarjati z stvarmi ki so ti všeč…. in živi polno življenje naprej brez njega.

živjo vsem,
po skoraj dveh letih se ponovno oglašam. Kaj se je vmes zgodilo? Veliko in nič. Vzela sem se v roke, kot ste mi predlagali, veliko sem hodila, veliko premišljevala, preživela čudovito poletje, nato dobila fantastično službo, sedaj imam že drugo službo…ponudbo za tretjo. Iz mene so padli kilogrami, ampak dobesedno padli. Nekako je prišla realizacija, da nisem tista ta slaba v razmerju, da je bil kreten in da ne bi smel tako ravnati z mano..in jaz sem se spustila iz verige. Ne dobesedno, nisem zapadla v promiskuitetnost, le hodit sem začela ven s kolegicami in kolegi.
Od samega začetka sem partnerja opozarjala, da naj naredi nekaj, da me prepriča, da želi ostati z mano. Sedaj sta minili skoraj dve leti, a česa oprijemljivega nimam za pokazati. Ne, nisem šla, ker me je vedno vleklo nazaj k njemu. Na začetku je bilo bolj povezano z udobjem, priznam. Večkrat sem mu rekla, da dokler ne naredi koraka naprej, ostajam zato, ker mi je tako najlažje. On je bil čisto zbegan, nenavajen mene take – odločne, samozavestne, brezkompromisne.
Tisti mladenič izpred mnogih let se je vrnil – vem, da se sliši čudno, vendarle je zgolj dobro leto mlajši od mene – obnovila sva prijateljstvo in se določena obdobja intenzivno družila. Tudi on je šel narazen z dolgoletnim dekletom, in to ravno nekaj mesecev pred mojim “velikim pokom”. Z zamikom se zavedam, da sem preko njega poskušala preboleti prevaro, in še dobro je, da me je ohranjal na določeni distanci. Ampak sprva mi je čisto ustrezalo, da sem bila malo zatreskana, malo evforična, malo v luftu. Če sem bila zatreskana, nisem razmišljala o prevari.
Kako leto je bilo tako, nato pa služba, malce zresnitve, razmisleka o življenju, partner je bil več doma, več se je ukvarjal z mano, naenkrat se mi je zdelo, da nama je začelo dobro kazati…in sem se še bolj začela ukvarjati s sabo, s svojim zdravjem, sedaj se intenzivno pripravljam na to, da bi zanosila.

Sicer vem, da veliko tvegam, ko na tem forumu sprašujem za mnenja neznancev, pa vseeno: če sem sedaj v dobri koži, samozavestna, si želim otroka, se imam dobro s partnerjem – ali sem trapa, da grem skozi nosečnost? Se vam zdi, da če človek doživi v najinih 15ih letih vse to, še lahko obdrži razmerje, ali je bolje pod vse skupaj potegniti črto?

Moje mnenje je takšno kot tvoje.
Da te ne spoštuje več.
Da mu več do tebe.

Punca, dovolj si stara in menda ga tudi dobro poznaš. Kaj naj ti rečem ? Ne živim jaz s njim ampak ti.
Če se tebi zdi ok potem pa ‘go for it’. Kaj naj ti rečem. Mene osebno sicer ne prepriča ampak …. to je samo moje osebno mnenje. Itak babe delajo po svoje ….

če ti čutiš, da boš zmogla
da lahko
zakaj ne
jaz npr. ,ko te berem
bi se usrala na mehk…ampšak jaz nisem v tvojih čevljih
ti pa povem
dokler se boš držala samozavestno lepo tok dolg bo na štriku
ko boš se udomačila in bo spet udobje
bo spet poblesavijo
ahti kok se zrediš ko boš zanosila
ker boš
ker si se že odločila
pa pol k rodiš
takoj nazaj v formo..ne čakaj
ne se lagat sama seb, ker dojim
takoj