Forum: Ločitev, nezvestoba in varanje

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

ali stavek "prevara je prevara." drži

Odgovori Nova tema
Avatar Stepni_Volk 11 Sep 2017 21:14

Prikaži citatželim mnenja napisal:
res sem se prepoznala v nekaterih stvareh..predvsem v delu kjer mislim da zmorem razumevanja za oba in v smislu odpuščanja...ne stojim pa kot žrtev vzvišeno in gledam navzdol...kar se pa matrone tiče pa moram reči da imam občutek da mi drugega ne preostane..gledano nazaj je partner že od nekdaj v ego stanju otroka, odgovornosti (razen finančne) ni nikoli sprejemal v smislu kaj je boljše za družino in ne za njega samega...imava pa dva otroka za katere moram prevzeti odgovornost..in tako verjamem da mu grem na živce, ker pa sem v ego stanju starša in ima občutek da ga obravnavam kot otroka...saj več človek ne ve kaj naj ...moral bi imeti znanja kot psiholog kot starš in kot partner oz. za vse vloge ki jih jemljemo na sebe v življenju...sem pa utrujena
Ne gre za to, da bi nekdo samovoljno pobral določeno vlogo s samopostrežne police in jo začel igrati.

Ne.

Partnerji drug drugega nekako skuhamo.. kot ona prispodoba z žabo: češ, če se žabo počasi kuha, ne skoči ven.. če pa se jo vrže v vrelo vodo, bo skočila ven. Realnost sicer te prispodobe ne zdrži (žaba se v obeh primerih bo hotela rešiti).

Prispodoba pa je vseeno uporabna, za nas ljudi. Veliko stvari se ustvarja počasi, brez da bi res opazili.. tako kot ne vidimo trave rasti, tudi naše vedno močnejše igranje vlog ne opazimo. Partnerja opazujeta drug drugega in gledata kaj "prime" in kaj ne.. nato nadaljujeta s takšnimi prijemi, ki ustvarjajo željen rezultat. Izmenjava vlog je tako zagotovljena.

In je hec.. možna je tudi obratna analogija.. kjer vi, utrujeni želite predati štafeto nazaj.. si pravzaprav želite enakopravnega partnerja.. pa se le ta potem vrže v še večjo "otroškost".
Vojak z ranjenim sotovarišem na rami ima veliko večjo voljo ter moč, kot vojak zgolj z enako težko opremo.
Orasel - otrok.. ranjenec - reševalec.. veliko primerjav, analogij obstaja.

Če se torej partner naredi ranjenega.. ali rani vajino partnerstvo, boste avtomatično "zagrizla" še bolj v vprego zakonskega jarma. Vpreže vas v vlogo, ki si jo želi.
Po eni strani ima v vas "mamo", ki ji lahko velik del odraslih obveznosti prepusti.. po drugi to vlogo uporabi tudi za to, da se mami zoperstavi.
Lahko, da se svoji mami oz. staršem nikoli ni uspel upreti.. in to počne preko proxya - nadomestka.. torej vas.

Dr. Marjan Košiček bi temu rekel: "mamin sinček".. kjer pa potem seveda vsa tista Ojdipovska prispodoba nekako sama od sebe pride nazaj.

Standardne družbene vloge, kaj je to moški in kaj ženska.. oče in mati.. žena in mož.. so relativno toge in je nekako normalno, da jih vsako partnerstvo malce po svoje prikroji.
Nasploh pa je gromozanski skok med medvojno - povojno ter baby-boom generacijo.. ni več črno-belih vlog.

Samo je problem.. ker ni več tradicionalnih vlog, s katerimi so se še dedki in očetje enačili.. je moškost nekako izgubila kompas. Tudi ženstvenost mestoma.. a nasplošno jo je bolj "skupil" moški rod. Bolj je izgubljen. Zato toliko MGTOWčkov in jamravčkov.
Ojdipov.. ki se pretvarjajo da so Ptolomeji.. tisti, ki si bodo od Olimpskih bogov ponovno drznili ukrasti nebeški ogenj - postavili bodo nova pravila za človeštvo.

Iluzija.

Očitki staršev jih še vedno delajo "krive".. in potem je potrebno "moškost" ukrasti, kjer je le možno. Nenazadnje so ljubice, priležnice, konkubine.. bile vedno odraz moškosti, moči, blaginje.. nujno potreben element pavovega perja..

Tudi ženske to razumejo, kot odlično prikazuje tisti vic, ko gresta po cesti mož in žena.. pa reče žena:
"Ej, Janez ali ni take od našega soseda Lojzeta ljubica?"
Janez pogleda.. in reče: "Pa bi res znala biti."
Nekaj korakov je tišina, ljubica gre mimo.. žena z iskušenim očesom premerja ljubico ves ta čas in ko je dovolj oddaljena od njiju reče: "Naša je veliko lepša."

- - -

Iz pozicije prežvekovalca črk na zaslonu seveda ne moremo realno oceniti, katera pripovedka je tista, ki bi vaši situaciji realno ustrezala.. lahko zgolj ugibamo.

Tudi vi sami ne morete točno vedeti, kaj vse je res in kaj ne.. (ste skuhani v vlogo, kot ona žaba).. da bi to lahko uvideli, je potrebno kar dobra mera terapij, ki pa si jo morata enakovredno želeti z možem.. se ju redno udeleževati vsaj 1x tedensko na začetku.. kjer je potrebno vedeti to, da preden se kaj sploh zgane, je v povprečju potrebno spraviti pod kap vsaj 10 intenzivnih terapij.

In tu je srž vašega vprašanja.. ali "prevara je pravara" sodi na ono ali tisto stran.
Hec je, kot vam je verjetno že jasno.. da sodi na obe. Prevare so tako različne, kot smo si različni ljudje. In po drugi strani, znotraj simbolike zelo podobne. Pravzaprav enake.

Poanta?

Jaz bi vam svetoval, da se poizkusite vsaj vživeti v perspektivo, ki vam jo poskuša prikazati terapevt. Menim, da vam želi nekaj bistvenega pokazati.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 11 Sep 2017 21:48

Prikaži citatželim mnenja napisal:
zanimivo BTDT...si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost....
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje
Glede na to, da pravite, da je vaša zgodba zelooo podobna žarnini.. ne bo držala vaša trditev, da niste igrali vlogo žrtve.

Žrtvujoči se v razmerju, je avtomatično žrtev. Ne gre nujno za željeno vlogo, kot sem že zapisal v prejšnjem odgovoru.

Prijateljico, ki je v svoji zakonski zvezi dominirala.. bila je čustveno in verbalno močnejša (kar običajno ženske ste).. sem pred leti vprašal: Zamisli si, da bi o razmerju odločal šport. Glede na to, da je tvoj mož zelo športen tip, koliko stvari bi ti še lahko "prevzela"?

Nekaj podobnega Alojz Ihan ugotavlja v svoji knjigi Hvalnica rejšnjega telesa preko svojega poklica zdravnika. Imel je pacienta, ki mu ni mogel pomagati noben zdravnik.. ves čas je bil "uničen".. a fizično ni nobena raziskava, pregled uspel najti karkoli. Ihan potem ugotovi, da je bil izvor njegova žena. Dedec je bil čil in zdrav, mlad.. samo odnos njegove žene je bil takšen, da se je spremenil v bolnika. V nekoga s katerim je nekaj "hudo narobe".

Prevzel je vlogo "ranjenca".

Simboličen potek zgodbe je podoben.. samo detajli so različni.

Nad preročiščem antičnega preročišča v Delfiju je bil vklesan napis: "Poznaj se."
Malce naprej še drugi: "Vsega zmerno."

Če se poznaš, veš kje se začneš in kje končaš.. potem ne prevzameš ne vloge ranjenca, ne žrtve.. in predvsem, če se pozna tudi partner, vam te vloge ne bo niti "skuhal".

Terapija je zato odlična stvar, tudi zgolj za enega, če slučajno drugi zavrača.. spoznati se je potrebno. Zveni tako zelo enostavno, pa ni.

Včasih so potrebna leta, desetletja, da se stvari odpletejo.. žal vmes zajamemo talce - otroke.. in se stvari še malce bolj skrivenčijo v luči krivde.

Ampak to so zgolj detajli, ki pa nam ne smejo odvzeti volje.

Pomembno je, da se želimo spoznati.. da ne želimo več biti nenehno krivi.. da nočemo biti žrtev.. iz ene ali druge pozicije (moči ali nemoči)..

Prenekateri človek bo pobegnil.. zaljubljenost, hormoni.. ponujajo enostavno "pot ven".. tako kot so Anakinu Skywalkerju s temno silo ponudili enostavnejšo pot.. da je postal Darth Vader se je potreboval le "prepustiti čustvom" (v tem primeru jezi)..
Podobno se ljudje "zaljubijo".. in družba pod čarom anglosaksonske družbe, romantike 19. stoletja.. pa potem s tem "opravičijo vse": "V vojni in ljubezni je dovoljeno vse." pravi star izrek.

Samo, če ljubezen postane vojna.. potem to že dolgo ni več ljubezen. Prav tako ni vedno novo zaljubljanje - vsakič, ko bi se moral človek spoprijeti s seboj - se spoznati (začeti truditi, trenirati, garati.. ).. se temu lepo izogne z "novim začetkom".
To je beg.

Veliko različnih načinov pobega od nas samih je:
- eno je racionalizacija..
- alternativno Jezusovsko odpuščanje "grešnim"..
- zaljubljanje..
- igranje vlog žrtev..
- transgresija (kdaj me bodo že zalotili?)..
- prepuščanje strastem (sla, poželenje..)
- zasvojitev s substancami, igrami na srečo
- manipuliranje z drugimi (Machiaveli se reži kot pečen maček v grobu)
- cherofobija (zakleniti se v omaro in nič početi, vse dobro vnaprej anoreksično odkloniti)
- itd.

Spoznajte se. Nehajte bežati.

Vsega zmerno. Tudi partner je odrasel človek, naj prevzame svoj del nalog in odgovornosti. Ni zgolj na vas, da bi vlekli ta zakonski voz.

Ker hec je.. če vas partner ves čas sili, da to dejansko počnete.. se nekega dne zbudite in ugotovite, da ga pravzaparav ne potrebujete več. Tako ali tako ste vse furali do sedaj sami. Dejansko vas na ta način učijo, kako biti sami.

Vprašanje pa je: Ali si upate biti sami?

Ali je že zgolj misel na ta pojem tako zelo grozljiv, da zamrznete?!?

(S)Poznajte se.. potem bo jasno, da je "samskost" zgolj pojem.. nekaj, kar si je človek izmislil. Ideja.

Premostljiva ideja.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 11 Sep 2017 22:11

Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatželim mnenja napisal:
zanimivo BTDT...si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost....
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje
Hja, Žarna ga je nagnala...vi razmišljate od nekem statusu quo in tlačite svojo žalost, jezo, razočaranje nad partnerjem. Vsak tak človek, ki vseeno poskuša obdržati družino skupa in pokrpat odnos s partnerjem, si zasluži vse pohvale, ampak nekje je meja. Moja je taka, vaša drugačna. Vsak se na koncu odloči po svoje, ampak bolečino je treba predelati in jo spraviti iz sebe, sicer bo ostanek življenja slab in grenak.
Ocenil sem pač, da rabite par vzpodbudnih besed zase, ne za svoj propadli zakon. Moje mnenje šteje toliko, kolikor se vam zdi uporabno.
Srečno!
Samo moja zgodba je opisana s časovne distance. Ko se je odvijala, je pa tudi zgledalo, kot da sem obtičala z glavo v pesku oziroma statusu quo. Viharji so bili v meni, nisem pa rabila fizične odmaknjenosti od njega. Avtoričina zgodba je pa še precej frišna.
Meni se zdi v prvi vrsti pomembno, kakšen je medsebojen odnos in koliko ljubezni je med dvema. Če je ljubezen, pa spoštovanje, so še vedno vsa vrata odprta, tudi če komu spodrsne. Varanje neprimerno bolj boli, če je povezano z neljubeznijo in poniževanjem, ko te mož pogleda, kot da si najbolj gnusna ženska na svetu.
In so ljudje, ki sodijo skupaj, tudi že so problemi (in varanje). V tem primeru je škoda, če ne poskusita popraviti škode, tako kot to velja na primer za moj zakon. Samo seveda morata biti pripravljena oba. Midva z bivšim se razumeva in se imava zelo rada. Ni nama manjkalo veliko, pa bi zvozila. So pa pari, ki jih je prav boleče gledati skupaj in meni se je občutek glede tega od ločitve tako izostril, da lahko vnaprej napovem, kdo se bo ločil oz. se ne mara. Redko kdo me preseneti glede tega. Recimo zate, BTDT, imam občutek, da z ženo že osnovi nista funkcionirala kot ekipa.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar darwin 11 Sep 2017 22:29

uhhh... najbolj sovražim ko moram drsnik vlečt da preskočim tekst tega citi-glupana ...
no, takole ti je to ...
Prevara je tako kot resnica, ta je samo ena. V 'resnici' ne obstajajo 'sivine'. Te 'sivine' so bolj
v očesu opazovalca. In za prevaro ni opravičila.Če misliš da je prevara trivialna zadeva
ki se pač 'zgodi', potem si ti hujša kot ta tvoj majmun za katerega obupno iščeš opravičila. Kaj naj ti rečem ... kupi mu banane.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 11 Sep 2017 23:01

Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatželim mnenja napisal:
zanimivo BTDT...si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost....
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje
Hja, Žarna ga je nagnala...vi razmišljate od nekem statusu quo in tlačite svojo žalost, jezo, razočaranje nad partnerjem. Vsak tak človek, ki vseeno poskuša obdržati družino skupa in pokrpat odnos s partnerjem, si zasluži vse pohvale, ampak nekje je meja. Moja je taka, vaša drugačna. Vsak se na koncu odloči po svoje, ampak bolečino je treba predelati in jo spraviti iz sebe, sicer bo ostanek življenja slab in grenak.
Ocenil sem pač, da rabite par vzpodbudnih besed zase, ne za svoj propadli zakon. Moje mnenje šteje toliko, kolikor se vam zdi uporabno.
Srečno!
Samo moja zgodba je opisana s časovne distance. Ko se je odvijala, je pa tudi zgledalo, kot da sem obtičala z glavo v pesku oziroma statusu quo. Viharji so bili v meni, nisem pa rabila fizične odmaknjenosti od njega. Avtoričina zgodba je pa še precej frišna.
Meni se zdi v prvi vrsti pomembno, kakšen je medsebojen odnos in koliko ljubezni je med dvema. Če je ljubezen, pa spoštovanje, so še vedno vsa vrata odprta, tudi če komu spodrsne. Varanje neprimerno bolj boli, če je povezano z neljubeznijo in poniževanjem, ko te mož pogleda, kot da si najbolj gnusna ženska na svetu.
In so ljudje, ki sodijo skupaj, tudi že so problemi (in varanje). V tem primeru je škoda, če ne poskusita popraviti škode, tako kot to velja na primer za moj zakon. Samo seveda morata biti pripravljena oba. Midva z bivšim se razumeva in se imava zelo rada. Ni nama manjkalo veliko, pa bi zvozila. So pa pari, ki jih je prav boleče gledati skupaj in meni se je občutek glede tega od ločitve tako izostril, da lahko vnaprej napovem, kdo se bo ločil oz. se ne mara. Redko kdo me preseneti glede tega. Recimo zate, BTDT, imam občutek, da z ženo že osnovi nista funkcionirala kot ekipa.
Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 11 Sep 2017 23:23

Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatželim mnenja napisal:
zanimivo BTDT...si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost....
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje
...aja pa Žarna ima do teh reči za moj okus zelo zdravo mnenje. Vi pa malo manj. Pa brez zamere prosim, ker ne želim biti ne žaljiv ne podcenjujoč.
Zgolj zaradi tega, ker nam je en način bližje kot drugi, ga ne moremo razglasiti za "zdravega".

Na primer: Fight or flight je osnovni človeški sistem reagiranja v stiski, krizi..
Eni ljudje bodo vklopili FIGHT.. se spoprijeli s problemom.. drugi se bodo umaknili.. oz. pobegnili - FLIGHT.

Oboje je človeško, oboje je naravno. Nobeden od obeh ni bolj "zdrav".

Šele, ko začnemo dodajati razne človeške ideale, začnemo "soditi". Skozi prizme človeških idealov je eden človek vedno bolj socialističen, kapitalističen, "pošten", "moralen".. kot drugi.
V resnici sta oba človeka.

Primernejši odgovor na argumentum hominem avtorice teme, bi tako bil: "Žarnino stališče mi je bližje, pa tudi v različnih temah se srečujemo že nekaj časa. Oprostite, če vašega težje sprejemam, razumem."

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 12 Sep 2017 00:52

Prikaži citatStepni_Volk napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatželim mnenja napisal:
zanimivo BTDT...si komentiral in čestital žarni za potrpežljivost....
sem prepričana da če bi ti jaz napisala svojo zgodbo (ki je zelooo podobna) bi pa dobila komentarje in moraliziranje
...aja pa Žarna ima do teh reči za moj okus zelo zdravo mnenje. Vi pa malo manj. Pa brez zamere prosim, ker ne želim biti ne žaljiv ne podcenjujoč.
Zgolj zaradi tega, ker nam je en način bližje kot drugi, ga ne moremo razglasiti za "zdravega".

Na primer: Fight or flight je osnovni človeški sistem reagiranja v stiski, krizi..
Eni ljudje bodo vklopili FIGHT.. se spoprijeli s problemom.. drugi se bodo umaknili.. oz. pobegnili - FLIGHT.

Oboje je človeško, oboje je naravno. Nobeden od obeh ni bolj "zdrav".

Šele, ko začnemo dodajati razne človeške ideale, začnemo "soditi". Skozi prizme človeških idealov je eden človek vedno bolj socialističen, kapitalističen, "pošten", "moralen".. kot drugi.
V resnici sta oba človeka.

Primernejši odgovor na argumentum hominem avtorice teme, bi tako bil: "Žarnino stališče mi je bližje, pa tudi v različnih temah se srečujemo že nekaj časa. Oprostite, če vašega težje sprejemam, razumem."
Nope. Ga razumem in sprejemam kor lastnost gospe, a sam se takega načina pač ne bi lotil, ker vem, da bi mi le podaljševal trpljenje. Vse reči imajo svoje meje in meni normalno/zdravo je, da trpim le takrat, ko je to nujno in res ne gre drugače. Kratka razlaga kaj je zame zdravo. ;)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 12 Sep 2017 17:34

Prikaži citatBTDT napisal:
Nope. Ga razumem in sprejemam kor lastnost gospe, a sam se takega načina pač ne bi lotil, ker vem, da bi mi le podaljševal trpljenje. Vse reči imajo svoje meje in meni normalno/zdravo je, da trpim le takrat, ko je to nujno in res ne gre drugače. Kratka razlaga kaj je zame zdravo. ;)
To je že bolje :)
In si lahko pisoča vzame v zakup ali je njeno ravnanje, razmišljanje še znotraj tistega, kar si sama želi za življenje aka "zdravo".

Napačno je, če se vztraja na svoji verziji tega, kaj določen pojem, beseda, ideal.. pomeni.. To namreč čisto preprosto napoveduje dokaj predvidljivo prihodnost: Enosmerna slepa ulica z vašim imenom, ki pa jo bodo seveda vsi zapuščali v kontra smer.

Velja tako za avtorice teme glede "prevara je prevara" ali tega, kaj naj bi bilo "zdravo".

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 12 Sep 2017 20:43

Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:


Hja, Žarna ga je nagnala...vi razmišljate od nekem statusu quo in tlačite svojo žalost, jezo, razočaranje nad partnerjem. Vsak tak človek, ki vseeno poskuša obdržati družino skupa in pokrpat odnos s partnerjem, si zasluži vse pohvale, ampak nekje je meja. Moja je taka, vaša drugačna. Vsak se na koncu odloči po svoje, ampak bolečino je treba predelati in jo spraviti iz sebe, sicer bo ostanek življenja slab in grenak.
Ocenil sem pač, da rabite par vzpodbudnih besed zase, ne za svoj propadli zakon. Moje mnenje šteje toliko, kolikor se vam zdi uporabno.
Srečno!
Samo moja zgodba je opisana s časovne distance. Ko se je odvijala, je pa tudi zgledalo, kot da sem obtičala z glavo v pesku oziroma statusu quo. Viharji so bili v meni, nisem pa rabila fizične odmaknjenosti od njega. Avtoričina zgodba je pa še precej frišna.
Meni se zdi v prvi vrsti pomembno, kakšen je medsebojen odnos in koliko ljubezni je med dvema. Če je ljubezen, pa spoštovanje, so še vedno vsa vrata odprta, tudi če komu spodrsne. Varanje neprimerno bolj boli, če je povezano z neljubeznijo in poniževanjem, ko te mož pogleda, kot da si najbolj gnusna ženska na svetu.
In so ljudje, ki sodijo skupaj, tudi že so problemi (in varanje). V tem primeru je škoda, če ne poskusita popraviti škode, tako kot to velja na primer za moj zakon. Samo seveda morata biti pripravljena oba. Midva z bivšim se razumeva in se imava zelo rada. Ni nama manjkalo veliko, pa bi zvozila. So pa pari, ki jih je prav boleče gledati skupaj in meni se je občutek glede tega od ločitve tako izostril, da lahko vnaprej napovem, kdo se bo ločil oz. se ne mara. Redko kdo me preseneti glede tega. Recimo zate, BTDT, imam občutek, da z ženo že osnovi nista funkcionirala kot ekipa.
Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 12 Sep 2017 21:17

Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatžarna napisal:


Samo moja zgodba je opisana s časovne distance. Ko se je odvijala, je pa tudi zgledalo, kot da sem obtičala z glavo v pesku oziroma statusu quo. Viharji so bili v meni, nisem pa rabila fizične odmaknjenosti od njega. Avtoričina zgodba je pa še precej frišna.
Meni se zdi v prvi vrsti pomembno, kakšen je medsebojen odnos in koliko ljubezni je med dvema. Če je ljubezen, pa spoštovanje, so še vedno vsa vrata odprta, tudi če komu spodrsne. Varanje neprimerno bolj boli, če je povezano z neljubeznijo in poniževanjem, ko te mož pogleda, kot da si najbolj gnusna ženska na svetu.
In so ljudje, ki sodijo skupaj, tudi že so problemi (in varanje). V tem primeru je škoda, če ne poskusita popraviti škode, tako kot to velja na primer za moj zakon. Samo seveda morata biti pripravljena oba. Midva z bivšim se razumeva in se imava zelo rada. Ni nama manjkalo veliko, pa bi zvozila. So pa pari, ki jih je prav boleče gledati skupaj in meni se je občutek glede tega od ločitve tako izostril, da lahko vnaprej napovem, kdo se bo ločil oz. se ne mara. Redko kdo me preseneti glede tega. Recimo zate, BTDT, imam občutek, da z ženo že osnovi nista funkcionirala kot ekipa.
Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
Kaj pa vem... meni se ni zdelo, da bi bila pod mojim vplivom.
Sicer je imela vso svobodo, ki si jo je zaželela razen tiste, ki jo štejem za prevaro. Zaupal sem ji 100%... dokler ji nisem mogel več... :)))))))))

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 12 Sep 2017 21:19

Prikaži citatStepni_Volk napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Nope. Ga razumem in sprejemam kor lastnost gospe, a sam se takega načina pač ne bi lotil, ker vem, da bi mi le podaljševal trpljenje. Vse reči imajo svoje meje in meni normalno/zdravo je, da trpim le takrat, ko je to nujno in res ne gre drugače. Kratka razlaga kaj je zame zdravo. ;)
To je že bolje :)
In si lahko pisoča vzame v zakup ali je njeno ravnanje, razmišljanje še znotraj tistega, kar si sama želi za življenje aka "zdravo".

Napačno je, če se vztraja na svoji verziji tega, kaj določen pojem, beseda, ideal.. pomeni.. To namreč čisto preprosto napoveduje dokaj predvidljivo prihodnost: Enosmerna slepa ulica z vašim imenom, ki pa jo bodo seveda vsi zapuščali v kontra smer.

Velja tako za avtorice teme glede "prevara je prevara" ali tega, kaj naj bi bilo "zdravo".
Grem... že danes splaniram odhod v rusko stepo. Tam bom bral tvoje prispevke, guru moj predragi.
;)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 12 Sep 2017 22:35

Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatžarna napisal:


Samo moja zgodba je opisana s časovne distance. Ko se je odvijala, je pa tudi zgledalo, kot da sem obtičala z glavo v pesku oziroma statusu quo. Viharji so bili v meni, nisem pa rabila fizične odmaknjenosti od njega. Avtoričina zgodba je pa še precej frišna.
Meni se zdi v prvi vrsti pomembno, kakšen je medsebojen odnos in koliko ljubezni je med dvema. Če je ljubezen, pa spoštovanje, so še vedno vsa vrata odprta, tudi če komu spodrsne. Varanje neprimerno bolj boli, če je povezano z neljubeznijo in poniževanjem, ko te mož pogleda, kot da si najbolj gnusna ženska na svetu.
In so ljudje, ki sodijo skupaj, tudi že so problemi (in varanje). V tem primeru je škoda, če ne poskusita popraviti škode, tako kot to velja na primer za moj zakon. Samo seveda morata biti pripravljena oba. Midva z bivšim se razumeva in se imava zelo rada. Ni nama manjkalo veliko, pa bi zvozila. So pa pari, ki jih je prav boleče gledati skupaj in meni se je občutek glede tega od ločitve tako izostril, da lahko vnaprej napovem, kdo se bo ločil oz. se ne mara. Redko kdo me preseneti glede tega. Recimo zate, BTDT, imam občutek, da z ženo že osnovi nista funkcionirala kot ekipa.
Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
"Zapade pod drug vpliv.." ?!?!

Hmm.. pod katerim vplivom je bila pa do sedaj?
Gre torej za osebo, ki vedno potrebuje vpliv? Torej nadzornika (beri: manipulatorja), ki jo drži na vajetih?
Jo drži, da ne "zbezlja" (kot se je ponesrečeno izrazil sodelavec)?

Podvprašanje: Kakšna radost je sploh biti z osebo, ki potrebuje tvoj "vpliv"?

To niso odnosi, temveč nadzorno lastniški sistemi. Kjer ne čudi, da partnerju potem ta nadzor dojadi in se upre.
Upora sicer ne zmore kvalitetno, da bi se postavil zase.. temveč to naredi s prevaro. Kot sem že višje opisal na relaciji Ojdip-Jokasta. Za žensko Elektra-Agamemnon relacija aka Elektrin kompleks, ki pa se ne vzpostavi na ralaciji s staršem, temveč kot sem višje zapisal: partnerjem, kot tistim najbližjim nadomestkom za starša oz. Velikega Drugega (A) (po Lacanu).

Prevara je tako upor za šibkejše v zvezi, tiste z manj besede.. morda tudi malce bolj zmedene, nesigurne o tem, kdo so - kje se začnejo in kje končajo.. ker jim ni jasno razmerje doma ter to kar v sebi čutijo.. glede lastne vrednosti.
Razmerja padejo, ko človek začuti, da vendarle ima lastno vrednost, lastno voljo, okus, sposobnost itd., ki pa mu ga partner odreka ali z nenehnim tlačenjem navzdol, ignoranco ali pa nadzorom - aka: "vplivom".

Še pes bi pobegnil.. kaj šele človek.

Ne čudi, da ljudje pogosto bežijo od odnosov doma s starši v zakonske veze: se hitro poročijo, da ubežijo domu. A ker je karma neizprosna, ničemur resnično ne ubežiš.. vse se hitro vrne.


Hec je, da četudi je vpliv močnejšega relativno benevoleten, torej neškodljiv, dobronameren in ne služi zlorabi, nadzoru, kontroli.. poniževanju itd.. bo to nevidno neravnovesje škodilo partnerstvu.
Eden izmed partnerjev je lahko veliko močnejši.. a tega ne opazi. Vlada demokratično, pozorno.. skratka benevolentno.. a ker šibkejši (še) nima ekvivalentnih sposobnosti.. pride do tihega razkola.

Nekaj tihega sem to poimenoval.. malce podobno Lacanovi teoriji verbalne kastracije, kjer on pravi, da so določena čustva tako prvinska, da nimajo lastnih besed. Tako človek ne more ubesediti svojega čutenja in se počuti "kastrirano". Umetniki temu rečejo: "pisateljska blokada" - v smislu profesionalnega udejstvovanja - ne morejo več ustvarjati.
Podoben zaštek se zgodi "šibkejšemu" v paru.. ne more več ustvarjati znotraj skupnosti. Furstracija je tiha, nevidna.. in močnejši običajno niti ne opazi, da pravzaprav sam vleče tale voz zakonske skupnosti. Nehote.

Tudi, če je spretnejši dovolj pozoren, da to opazi in manj verziranemu pomaga do besed.. luknja ostaja.. tisto "Nekaj tihega".. ker občutek kastracije ostane. Nezmožnost sam lotiti se stvari.
Ranjenec se naveliča, da se ga ves čas nosi.. čeprav to hkrati potrebuje. Paradoks.

Malce podobno, kot se otrok, ki mu starši ne prepuščajo nič odgovornosti, vse počno namesto njega - ničesar ne more naučiti, ne prevzeti nalog in odgovornosti.. s tem ne more odraščati. Hkrati rad ostaja razvajen.

V šibkejši ali močnejši različici se stvar lahko odvija tudi v partnerstvu. ZATO je tako pomembna NENEHNA ODKRITA KOMUNIKACIJA. O vsem.
Tudi o zelo, zelo, zeloooooo neprijetniih stvareh.
Tudi BOLEČIH.
Zoprnih.
Ogabnih, ostudnih.. in kar je še teh pridevnikov, ki se jim ljudsko raje izogibamo.

In prav na dnu vsega tega kalnega, je bistvo. Na dnu nezavednega.

Tisto, nekaj tihega.

Zato tudi pravi tista ljudska modrost: "Ko partner (ponavadi je to ženska) utihne, je že prepozno."
Ne vidi več izhoda. Ne vidi več smisla.

Išče samo še pot ven.

In ja.. to je tisti kvazi "vpliv".
Nekaj tihega.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 13 Sep 2017 08:30

Prikaži citatStepni_Volk napisal:
Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:


Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
"Zapade pod drug vpliv.." ?!?!

Hmm.. pod katerim vplivom je bila pa do sedaj?
Gre torej za osebo, ki vedno potrebuje vpliv? Torej nadzornika (beri: manipulatorja), ki jo drži na vajetih?
Jo drži, da ne "zbezlja" (kot se je ponesrečeno izrazil sodelavec)?

Podvprašanje: Kakšna radost je sploh biti z osebo, ki potrebuje tvoj "vpliv"?

To niso odnosi, temveč nadzorno lastniški sistemi. Kjer ne čudi, da partnerju potem ta nadzor dojadi in se upre.
Upora sicer ne zmore kvalitetno, da bi se postavil zase.. temveč to naredi s prevaro. Kot sem že višje opisal na relaciji Ojdip-Jokasta. Za žensko Elektra-Agamemnon relacija aka Elektrin kompleks, ki pa se ne vzpostavi na ralaciji s staršem, temveč kot sem višje zapisal: partnerjem, kot tistim najbližjim nadomestkom za starša oz. Velikega Drugega (A) (po Lacanu).

Prevara je tako upor za šibkejše v zvezi, tiste z manj besede.. morda tudi malce bolj zmedene, nesigurne o tem, kdo so - kje se začnejo in kje končajo.. ker jim ni jasno razmerje doma ter to kar v sebi čutijo.. glede lastne vrednosti.
Razmerja padejo, ko človek začuti, da vendarle ima lastno vrednost, lastno voljo, okus, sposobnost itd., ki pa mu ga partner odreka ali z nenehnim tlačenjem navzdol, ignoranco ali pa nadzorom - aka: "vplivom".

Še pes bi pobegnil.. kaj šele človek.

Ne čudi, da ljudje pogosto bežijo od odnosov doma s starši v zakonske veze: se hitro poročijo, da ubežijo domu. A ker je karma neizprosna, ničemur resnično ne ubežiš.. vse se hitro vrne.


Hec je, da četudi je vpliv močnejšega relativno benevoleten, torej neškodljiv, dobronameren in ne služi zlorabi, nadzoru, kontroli.. poniževanju itd.. bo to nevidno neravnovesje škodilo partnerstvu.
Eden izmed partnerjev je lahko veliko močnejši.. a tega ne opazi. Vlada demokratično, pozorno.. skratka benevolentno.. a ker šibkejši (še) nima ekvivalentnih sposobnosti.. pride do tihega razkola.

Nekaj tihega sem to poimenoval.. malce podobno Lacanovi teoriji verbalne kastracije, kjer on pravi, da so določena čustva tako prvinska, da nimajo lastnih besed. Tako človek ne more ubesediti svojega čutenja in se počuti "kastrirano". Umetniki temu rečejo: "pisateljska blokada" - v smislu profesionalnega udejstvovanja - ne morejo več ustvarjati.
Podoben zaštek se zgodi "šibkejšemu" v paru.. ne more več ustvarjati znotraj skupnosti. Furstracija je tiha, nevidna.. in močnejši običajno niti ne opazi, da pravzaprav sam vleče tale voz zakonske skupnosti. Nehote.

Tudi, če je spretnejši dovolj pozoren, da to opazi in manj verziranemu pomaga do besed.. luknja ostaja.. tisto "Nekaj tihega".. ker občutek kastracije ostane. Nezmožnost sam lotiti se stvari.
Ranjenec se naveliča, da se ga ves čas nosi.. čeprav to hkrati potrebuje. Paradoks.

Malce podobno, kot se otrok, ki mu starši ne prepuščajo nič odgovornosti, vse počno namesto njega - ničesar ne more naučiti, ne prevzeti nalog in odgovornosti.. s tem ne more odraščati. Hkrati rad ostaja razvajen.

V šibkejši ali močnejši različici se stvar lahko odvija tudi v partnerstvu. ZATO je tako pomembna NENEHNA ODKRITA KOMUNIKACIJA. O vsem.
Tudi o zelo, zelo, zeloooooo neprijetniih stvareh.
Tudi BOLEČIH.
Zoprnih.
Ogabnih, ostudnih.. in kar je še teh pridevnikov, ki se jim ljudsko raje izogibamo.

In prav na dnu vsega tega kalnega, je bistvo. Na dnu nezavednega.

Tisto, nekaj tihega.

Zato tudi pravi tista ljudska modrost: "Ko partner (ponavadi je to ženska) utihne, je že prepozno."
Ne vidi več izhoda. Ne vidi več smisla.

Išče samo še pot ven.

In ja.. to je tisti kvazi "vpliv".
Nekaj tihega.
...z drugimi besedami.
Če si nesposoben, si najdi partnerja, ki je nesposoben. Skratka, tvoj sposobni partner je v bistvu kriv, za tvoje pobege in prevaro, ker ti pač deluješ po nekem algoritmu, programu, ki ga je v tvoje možgane vsadila pisana druščina (Bog, družba, starši, služba... celo tvoj razvajeni otrok, ki biva v tebi). Edino orodje za popravilo tega programa pa je pogovor, ki ga pa itak nisi sposoben.
;)
Najs!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 13 Sep 2017 16:49

Prikaži citatBTDT napisal:
...z drugimi besedami.
Če si nesposoben, si najdi partnerja, ki je nesposoben. Skratka, tvoj sposobni partner je v bistvu kriv, za tvoje pobege in prevaro, ker ti pač deluješ po nekem algoritmu, programu, ki ga je v tvoje možgane vsadila pisana druščina (Bog, družba, starši, služba... celo tvoj razvajeni otrok, ki biva v tebi). Edino orodje za popravilo tega programa pa je pogovor, ki ga pa itak nisi sposoben.
;)
Najs!
Zato se temu tudi reče: "Začarani krog."

Izstop iz njega je relativno enostaven: Terapija.

Idealno, če se oba spravita pravočasno.. super, če gresta po ločitvi - vsak zase.. ampak tudi dobro, če gre en sam.
Tisti, ki gre.. bo našel pot ven. Prevsem pa bo zmogel komunikacijo z novim partnerjem, ker bo že od začetka imel drugačne "oči" za izbiro le tega.

Na terapiji se namreč zgodi vse tisto, kar se ne more preko foruma (hej, tudi v formo za maraton ni nihče tako prišel, niti shujšal..) oz. česar do sedaj nisi znal, zmogel..

Hec je, da avtomobile redno servisiramo, morebiti celo skrbimo za telo.. za svojo dušo ne poskrbimo. In tako nekako tudi izgledajo ločeni: navzven vse v redu, morda celo oba izvrstno "ohranjena".. notri prazna in izgubljena (GPS ne dela sploh).

Če torej želiš boljše odnose vnaprej, greš na terpaijo.. najdeš cenovno primerno verzijo, če je ekonomska stiska.. so tudi pro-bono.. pa različne skupinske terapije itd.

Narediš vse, kar je danes v tvoji moči, da spremeniš stvari, ki jih lahko ter sprejmeš tiste, ki jih ne moreš (bibličen, a še vedno smiseln nasvet).
Perspektiva terapije pa da še eno tolažilno zavedanje: ves čas počnemo maksimalno, kar lahko.

Ja, danes bi bil boljši 5letnik.. in tudi prvi razred OŠ bi bolje izdeloval, nemara celo srednje.. tudi faksa.. Ampak to si ti sedaj.
In, da si lahko to, kar si.. si potreboval prepotovati TOČNO TO POT in nobene druge.

Ko to osvestiš, pride do tistega malce mističnega, če ne že religioznega spoznanja.. razodetja. Kjer lahko oprostiš sebi in drugim. Ni več namen iskati krivca.. temveč raje raziskuješ sebe, kako bi postal boljši človek in partner.
Potem se najde tudi primeren sopotnik, ki ima podoben interes.

Tako, da.. meni je bližja avtorica te teme želim mnenja, ker sem sam prepotoval podobno pot. Vem pa, kje so zanke.. vsaj zame bile.. in sem na njih preko "pripovedk" opozoril.

Nenazadnje smo ljudje kreature zgodb, si jih pripovedujemo in tudi na ta način rastemo, odraščamo.. vendar to storimo čisto zares šele takrat, ko najdemo SVOJO POT. Poslušamo, upoštevamo.. to da.. a je potrebno najti svojo verzijo zgodbe.. ker smo pač unikatni.
Ne nosimo čevljev svojih očetov, mater.

Je pa fajn izstopiti iz začaranega kroga, ponavljanja.

Avtorica teme, z racionalno distanco ter prevzemanjem nesorazmerno večjega dela odgovornosti, zna žal storiti prav to: vstopiti v naslednji krog začaranosti.

Albert Einstein je že o tem: "Definicija norosti je vse početi enako in pričakovati drugačen rezultat."

Spremeniti je potrebno sebe.. svoj način, da bi lahko izstopil iz začaranega kroga. O tem, seveda vsi govorijo.. še najcenejša naklada dnevnega časopisja to trobi. Ampak naredi pa to malokdo.

Slika

P.S.
V sosednji temi je moderator nevro-lingvist... kjer se je pomembno zavedati, kakšne besede uporabljamo, v kakšnem kontekstu, ko opisujemo sebe ali druge.. Tako kot ni primerno nekaj označevati za "zdravo" (če nam je bližje ali bolj všeč), tudi "nesposobnost" ni prava beseda..
Nisi nesposoben, če še nisi našel poti ven iz začaranega kroga.. se trudiš.

Nesposobnost je beseda s končno limito. In dasiravno so naša življenja končna, naša pot ne potrebuje biti. Vendar ob razmetavanjem s takšnimi pomeni ter simboliko, se lahko zgodi, da nas mine volja.. nam vzame pogum. Prepogosto se zgodi, da ko partner izgubi manipulatorskega partnerja (smrt, ločitev..), sam prevzame slabšalni odnos do sebe.. in uporaba besede v kontekstu manipulatorja.. nekako pogreša ves tisti pritisk negativnega, ki ga je že nekako vzel zase.. za "navadnega".. kot svoj resnični jaz. In težko mu je to odvzeti.. skoraj tako težko, kot anoreksičarki dopovedati, da ni debela pri 35kg in 175 cm.

Za začetek je tako vedno fajn najti bolj vzpodbudne besede za iskanje poti ven. Vsaka malenkost šteje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 13 Sep 2017 16:51

Še v sliki:
Slika

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 13 Sep 2017 17:36

Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:


Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
Kaj pa vem... meni se ni zdelo, da bi bila pod mojim vplivom.
Sicer je imela vso svobodo, ki si jo je zaželela razen tiste, ki jo štejem za prevaro. Zaupal sem ji 100%... dokler ji nisem mogel več... :)))))))))
Ni nujno, lahko da se motim, ampak včasih je tako, da se je oseba najprej prilagodila možu - recimo da se je tvoja bivša tebi, samo tega ti nisi mogel vedeti, ker je prej nisi poznal. Pač bila je taka, kot se ji je zdelo, da bo tebi všeč.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 13 Sep 2017 17:41

Prikaži citatStepni_Volk napisal:
Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:


Res je, zadnjih nekaj let nisva funkcionirala kot ekipa. Prejšnjih 15 pa je bila res oseba na mestu, zanesljiva, spoštljiva... Meni je res bilo prej v zakonu luštno... Potem pa je začela teči, hujšati, "zdravo živeti", nenadoma jo je silno bolelo vse gorje sveta, celo zdrava s humorjem začinjena tekmovalnost otrok ji je postala moteča. Praktično ves svoj zaslužek je zagonila za fitnes, kozmetiko, cunjice... in enkrat je priplavalo ven. ;) Pri te, da so moji hobiji postali popolnoma nezaželjeni in mi je odrekla pravico praktično do vsega.
...pa bi lahko samo rekla: Dosti te imam, grem naprej in bi šla oba mirno, vsak svojo pot. Razlika je bila le v tem, da si je s svojim podcenjujočim obnašanjem do mene in pritlehnim manipuliranjem zapravila vse možnosti, da bi lahko karkoli popravila. Jaz pa nisem mogel iti čez to, da ji je družina tako malo pomenila. Po treh mesecih sem se odselil, po pol leta sva bila ločena. Čez eno leto je prišel čas njene streznitve...
A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
"Zapade pod drug vpliv.." ?!?!

Hmm.. pod katerim vplivom je bila pa do sedaj?
Gre torej za osebo, ki vedno potrebuje vpliv? Torej nadzornika (beri: manipulatorja), ki jo drži na vajetih?
Jo drži, da ne "zbezlja" (kot se je ponesrečeno izrazil sodelavec)?

Podvprašanje: Kakšna radost je sploh biti z osebo, ki potrebuje tvoj "vpliv"?

To niso odnosi, temveč nadzorno lastniški sistemi. Kjer ne čudi, da partnerju potem ta nadzor dojadi in se upre.
Upora sicer ne zmore kvalitetno, da bi se postavil zase.. temveč to naredi s prevaro. Kot sem že višje opisal na relaciji Ojdip-Jokasta. Za žensko Elektra-Agamemnon relacija aka Elektrin kompleks, ki pa se ne vzpostavi na ralaciji s staršem, temveč kot sem višje zapisal: partnerjem, kot tistim najbližjim nadomestkom za starša oz. Velikega Drugega (A) (po Lacanu).

Prevara je tako upor za šibkejše v zvezi, tiste z manj besede.. morda tudi malce bolj zmedene, nesigurne o tem, kdo so - kje se začnejo in kje končajo.. ker jim ni jasno razmerje doma ter to kar v sebi čutijo.. glede lastne vrednosti.
Razmerja padejo, ko človek začuti, da vendarle ima lastno vrednost, lastno voljo, okus, sposobnost itd., ki pa mu ga partner odreka ali z nenehnim tlačenjem navzdol, ignoranco ali pa nadzorom - aka: "vplivom".

Še pes bi pobegnil.. kaj šele človek.

Ne čudi, da ljudje pogosto bežijo od odnosov doma s starši v zakonske veze: se hitro poročijo, da ubežijo domu. A ker je karma neizprosna, ničemur resnično ne ubežiš.. vse se hitro vrne.


Hec je, da četudi je vpliv močnejšega relativno benevoleten, torej neškodljiv, dobronameren in ne služi zlorabi, nadzoru, kontroli.. poniževanju itd.. bo to nevidno neravnovesje škodilo partnerstvu.
Eden izmed partnerjev je lahko veliko močnejši.. a tega ne opazi. Vlada demokratično, pozorno.. skratka benevolentno.. a ker šibkejši (še) nima ekvivalentnih sposobnosti.. pride do tihega razkola.

Nekaj tihega sem to poimenoval.. malce podobno Lacanovi teoriji verbalne kastracije, kjer on pravi, da so določena čustva tako prvinska, da nimajo lastnih besed. Tako človek ne more ubesediti svojega čutenja in se počuti "kastrirano". Umetniki temu rečejo: "pisateljska blokada" - v smislu profesionalnega udejstvovanja - ne morejo več ustvarjati.
Podoben zaštek se zgodi "šibkejšemu" v paru.. ne more več ustvarjati znotraj skupnosti. Furstracija je tiha, nevidna.. in močnejši običajno niti ne opazi, da pravzaprav sam vleče tale voz zakonske skupnosti. Nehote.

Tudi, če je spretnejši dovolj pozoren, da to opazi in manj verziranemu pomaga do besed.. luknja ostaja.. tisto "Nekaj tihega".. ker občutek kastracije ostane. Nezmožnost sam lotiti se stvari.
Ranjenec se naveliča, da se ga ves čas nosi.. čeprav to hkrati potrebuje. Paradoks.

Malce podobno, kot se otrok, ki mu starši ne prepuščajo nič odgovornosti, vse počno namesto njega - ničesar ne more naučiti, ne prevzeti nalog in odgovornosti.. s tem ne more odraščati. Hkrati rad ostaja razvajen.

V šibkejši ali močnejši različici se stvar lahko odvija tudi v partnerstvu. ZATO je tako pomembna NENEHNA ODKRITA KOMUNIKACIJA. O vsem.
Tudi o zelo, zelo, zeloooooo neprijetniih stvareh.
Tudi BOLEČIH.
Zoprnih.
Ogabnih, ostudnih.. in kar je še teh pridevnikov, ki se jim ljudsko raje izogibamo.

In prav na dnu vsega tega kalnega, je bistvo. Na dnu nezavednega.

Tisto, nekaj tihega.

Zato tudi pravi tista ljudska modrost: "Ko partner (ponavadi je to ženska) utihne, je že prepozno."
Ne vidi več izhoda. Ne vidi več smisla.

Išče samo še pot ven.

In ja.. to je tisti kvazi "vpliv".
Nekaj tihega.
Obstajajo ljudje, ki so se sposobni odlično prilagoditi partnerju in se mu trudijo čim bolj ugajati. Zapadejo pod vpliv druge osebe, čeprav ta oseba aktivno tega ne pričakuje ali celo zahteva. Ta oseba samo je taka, kot je. Banalen primer: ženska ima nalakirane dolge umetne nohte, spozna moškega, ki se mu to gnusi, ženska neha uporabljat nalakirane dolge umetne nohte.
V tak odnos vplivana oseba vstopa prostovoljno, tisti, ki vpliva, pa se sploh ne zaveda svojega vpliva, ker si ne prizadeva, da bi se ta oseba spremenila ... Ta oseba se spremeni iz lastnega vzgiba, ker želi ugajati ali ker ne ve, kdo in kaj je. Ko pride mimo nekdo zanimivejši, enostavno prevzame njegove vrednote, navade, preference.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 13 Sep 2017 19:28

Prikaži citatžarna napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
Prikaži citatžarna napisal:


A veš, da poznam kar nekaj teh "ezoteričnih" preobrazb v taki ali drugačni obliki in vse so se slabo končale za zakon.
To so osebe, ki blazno hitro padejo pod vpliv. Ti verjetno sploh nisi opazil, ampak žena je bila gotovo pod tvojim močnim vplivom, ko je ta popustil iz tega ali onega razloga, ponavadi je to bolj očarljiv "učitelj" ali trener ali miselnost ali kvazisekto, saj ni pomembno, pač zapade pod drug vpliv. In tako dalje in tako dalje.
Kaj pa vem... meni se ni zdelo, da bi bila pod mojim vplivom.
Sicer je imela vso svobodo, ki si jo je zaželela razen tiste, ki jo štejem za prevaro. Zaupal sem ji 100%... dokler ji nisem mogel več... :)))))))))
Ni nujno, lahko da se motim, ampak včasih je tako, da se je oseba najprej prilagodila možu - recimo da se je tvoja bivša tebi, samo tega ti nisi mogel vedeti, ker je prej nisi poznal. Pač bila je taka, kot se ji je zdelo, da bo tebi všeč.
Heh... preden sva se poročila sva bila skupaj 7let. O tega sva 5 let živela v lastnem stanovanju.
Dopuščam sicer, da je vsa ta leta samo navzven delovala tako kot je - samozavestno, odprto, prijazno. A to kar se je dogajalo zadnjih nekaj let zakona je vse kaj drugega. Vmes sva se imela zelo luštno in ničesar nisem dojemal kot prisilo ali da bi se sama od sebe na silo prilagajala meni. Če je bil tu kdo, ki je kako svoje početje opustil, sem bil to jaz.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar BTDT 13 Sep 2017 19:43

Prikaži citatStepni_Volk napisal:
Prikaži citatBTDT napisal:
...z drugimi besedami.
Če si nesposoben, si najdi partnerja, ki je nesposoben. Skratka, tvoj sposobni partner je v bistvu kriv, za tvoje pobege in prevaro, ker ti pač deluješ po nekem algoritmu, programu, ki ga je v tvoje možgane vsadila pisana druščina (Bog, družba, starši, služba... celo tvoj razvajeni otrok, ki biva v tebi). Edino orodje za popravilo tega programa pa je pogovor, ki ga pa itak nisi sposoben.
;)
Najs!
Zato se temu tudi reče: "Začarani krog."

Izstop iz njega je relativno enostaven: Terapija.

Idealno, če se oba spravita pravočasno.. super, če gresta po ločitvi - vsak zase.. ampak tudi dobro, če gre en sam.
Tisti, ki gre.. bo našel pot ven. Prevsem pa bo zmogel komunikacijo z novim partnerjem, ker bo že od začetka imel drugačne "oči" za izbiro le tega.

Na terapiji se namreč zgodi vse tisto, kar se ne more preko foruma (hej, tudi v formo za maraton ni nihče tako prišel, niti shujšal..) oz. česar do sedaj nisi znal, zmogel..

Hec je, da avtomobile redno servisiramo, morebiti celo skrbimo za telo.. za svojo dušo ne poskrbimo. In tako nekako tudi izgledajo ločeni: navzven vse v redu, morda celo oba izvrstno "ohranjena".. notri prazna in izgubljena (GPS ne dela sploh).

Če torej želiš boljše odnose vnaprej, greš na terpaijo.. najdeš cenovno primerno verzijo, če je ekonomska stiska.. so tudi pro-bono.. pa različne skupinske terapije itd.

Narediš vse, kar je danes v tvoji moči, da spremeniš stvari, ki jih lahko ter sprejmeš tiste, ki jih ne moreš (bibličen, a še vedno smiseln nasvet).
Perspektiva terapije pa da še eno tolažilno zavedanje: ves čas počnemo maksimalno, kar lahko.

Ja, danes bi bil boljši 5letnik.. in tudi prvi razred OŠ bi bolje izdeloval, nemara celo srednje.. tudi faksa.. Ampak to si ti sedaj.
In, da si lahko to, kar si.. si potreboval prepotovati TOČNO TO POT in nobene druge.

Ko to osvestiš, pride do tistega malce mističnega, če ne že religioznega spoznanja.. razodetja. Kjer lahko oprostiš sebi in drugim. Ni več namen iskati krivca.. temveč raje raziskuješ sebe, kako bi postal boljši človek in partner.
Potem se najde tudi primeren sopotnik, ki ima podoben interes.

Tako, da.. meni je bližja avtorica te teme želim mnenja, ker sem sam prepotoval podobno pot. Vem pa, kje so zanke.. vsaj zame bile.. in sem na njih preko "pripovedk" opozoril.

Nenazadnje smo ljudje kreature zgodb, si jih pripovedujemo in tudi na ta način rastemo, odraščamo.. vendar to storimo čisto zares šele takrat, ko najdemo SVOJO POT. Poslušamo, upoštevamo.. to da.. a je potrebno najti svojo verzijo zgodbe.. ker smo pač unikatni.
Ne nosimo čevljev svojih očetov, mater.

Je pa fajn izstopiti iz začaranega kroga, ponavljanja.

Avtorica teme, z racionalno distanco ter prevzemanjem nesorazmerno večjega dela odgovornosti, zna žal storiti prav to: vstopiti v naslednji krog začaranosti.

Albert Einstein je že o tem: "Definicija norosti je vse početi enako in pričakovati drugačen rezultat."

Spremeniti je potrebno sebe.. svoj način, da bi lahko izstopil iz začaranega kroga. O tem, seveda vsi govorijo.. še najcenejša naklada dnevnega časopisja to trobi. Ampak naredi pa to malokdo.

Slika

P.S.
V sosednji temi je moderator nevro-lingvist... kjer se je pomembno zavedati, kakšne besede uporabljamo, v kakšnem kontekstu, ko opisujemo sebe ali druge.. Tako kot ni primerno nekaj označevati za "zdravo" (če nam je bližje ali bolj všeč), tudi "nesposobnost" ni prava beseda..
Nisi nesposoben, če še nisi našel poti ven iz začaranega kroga.. se trudiš.

Nesposobnost je beseda s končno limito. In dasiravno so naša življenja končna, naša pot ne potrebuje biti. Vendar ob razmetavanjem s takšnimi pomeni ter simboliko, se lahko zgodi, da nas mine volja.. nam vzame pogum. Prepogosto se zgodi, da ko partner izgubi manipulatorskega partnerja (smrt, ločitev..), sam prevzame slabšalni odnos do sebe.. in uporaba besede v kontekstu manipulatorja.. nekako pogreša ves tisti pritisk negativnega, ki ga je že nekako vzel zase.. za "navadnega".. kot svoj resnični jaz. In težko mu je to odvzeti.. skoraj tako težko, kot anoreksičarki dopovedati, da ni debela pri 35kg in 175 cm.

Za začetek je tako vedno fajn najti bolj vzpodbudne besede za iskanje poti ven. Vsaka malenkost šteje.
Za izviti se iz začaranega kroga in tako morda rešiti zakon, je potrebno malo več. Najprej mora varajoči svoj del krivde priznati in za svoja dejanja ne obtoževati prevaranega. Na tak način prevarani ohrani tisti potrebni minimum dostojanstva. Če pa te varajoči okrivi za varanje, preko vseh argumentov in te spletkarsko očrni še pri znancih in prijateljih, potem je le malo možnosti za kakršnokoli reševanje zakona.
Ja... terapija. Moja je bila obisk pri psihologu... Nato sem bral... in ugotovil, da s tako osebo, kot je bila moja žena zadnja tri leta, ne morem živeti. Uporaba besed zdravo in normalno pa ni v rokah posameznikov, ampak v rokah družbe. Mi si jih samo izposodimo. Zanikanje teh besed in njihovega pomena pa na tak ali drugačen način vodi v kaos, oz. v ponotranjenje sicer nesprejemljivih dejanj.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Stepni_Volk 14 Sep 2017 18:38

Slika

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh