Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Limfom in levkemija PSIHOLOŠKA PODPORA bolniku z rakom

PSIHOLOŠKA PODPORA bolniku z rakom

POMEN PSIHOLOŠKE PODPORE ZA KAKOVOST BOLNIKOV IN SVOJCEV

Vsebino in posvet je pripravila: dr. Vesna Radonjič Miholič, specialistka klinične psihologije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Linhartova 51, 1000 Ljubljana

Meja med zdravjem in boleznijo ni vedno jasna, predvsem pa ni stabilna. Bolezen lahko vstopa v naše življenje postopno, prikrito ali burno in nedvoUmno, vedno pa poseže tudi v duševnost. Sleherni bolnik ima svojo življenjsko zgodbo, zato doživlja in se odziva na bolezen na svoj način.

Številna in raznolika so bremena bolezni. Posledice lahko povzročajo telesne nadloge, spreminjajo sposobnosti in zmogljivosti, posredno silijo v spremembo vedenja in navad, vzbujajo strah, skrb in tesnobo, spremenijo samopodobo, zaupanje vase postane manj trdno, posežejo v socialne odnose ipd. Tako se lahko vpliv bolezni postopoma razširi na vsa področja bolnikovega doživlja in vedenja, hkrati pa posega tudi v doživljanja in življenja ljudi, ki so z bolnikom povezani.
Duševnost bolnika med boleznijo sooblikujejo številni procesi: poleg neposrednih sprememb duševnosti zaradi bolezni še značilne osebnostne poteze in stil življenja posameznika, njegovo trenutno dojemanje stanja in načini spopadanja z boleznijo, vplivi zdravljenja, kakovost medosebnih odnosov in odzivi bližnjih ipd.
Spremembe in stiske duševnosti pa praviloma niso vidne na zunaj, sami bolniki pa jih ne prepoznajo zlahka, predvsem pa dolgo o njih ne poročajo. Spregledane in zanemarjene psihične stiske med zdravljenjem in rehabilitacijo pa lahko postopoma preraščajo v vse težje motnje, ki ovirajo samo zdravljenje in okrevanje, predvsem, pa znižujejo kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih.
Po drugi strani pa so prav psihične moči bolnikove najdragocenejše zaveznice pri zdravljenju in ustvarjanju kakovostnega življenja ob in po bolezni. Nedvomno so tudi svojci in prijatelji dragocena opora bolniku, a večkrat pozabimo, da bolezen praviloma prizadene tudi njih (vzbudi strahove pred boleznijo in možnostjo, da bi bližnjega izgubili).
Noben od nas ne more natančno vedeti, kako bi se sam odzval na bolezen. Bolezen predstavlja določeno razpotje v življenju bolnika in njegovih svojcev. Večkrat je potrebno zaradi nje spremeniti način življenja, načrte, mnogim za krajši ali daljši čas poslabša življenje, pa vendar lahko ponuja tudi določene izzive in priložnosti. So ljudje, ki odkrijejo nove vrednote, spremenijo pogled na življenje, tenkočutno razvijejo kakovostne medsebojne odnose – skratka živijo polno življenje ob in kljub bolezni. Prav posebni pa tisti ljudje, ki še tako hude preizkušnje vgradijo v svojo osebnost in zaradi tega s posebno pozornostjo zaznajo stiske drugih ter jim tudi znajo biti v oporo. Osebna pričevanja in delitev osebnih izkušenj je lahko pomembna opora širšemu krogu ljudi, da izgubijo strah pred boleznijo, več naredijo za preprečitev nastanka bolezni, zgodnje odkrivanje in aktivnejše sodelovanje pri zdravljenju.

Psihološka pomoč je zato nepogrešljiv del celostnega pristopa zdravljenju in rehabilitaciji po bolezni, pogosto pa je potrebna še v času ponovnega vključevanja v vsakodnevno življenje. Prispeva k natančnejšemu opredeljevanju problemov, pomaga pri iskanju najprimernejših metod in tehnik pomoči, ponuja oporo bolnikom in njihovim svojcem. Psihološko oporo lahko bolnik dobi na različnih ravneh: poskušajo si pomagati sami, poiščejo jo pri svojcih, prijateljih, sobolnikih ali strokovnjakih (psihologi, psihiatri).
Ustrezna psihološka pomoč je usmerjena tako bolnikom, njihovim svojcem kot tudi v širše socialno okolje, kar prispeva k zmanjšanju predsodkom in posredno s tem izboljšuje pogoje za kakovostno vključenost bolnikov v socialno življenje med in po zdravljenju. Hkrati pa je potrebno opozoriti tudi na pomen kakovostne in strokovno utemeljene psihološke pomoči. Psihološka pomoč, ki ni dovolj premišljena, je lahko tudi nevarna tako za tistega, ki mu nudijo pomoč kot za tistega, ki pomoč deli.
Kaže pa opozoriti, da potrebujemo tudi široko zasnovano mrežo strokovnega usposabljanja (izobraževanja in supervizije) za vse tiste, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki in njihovimi svojci med svojim delom (zdravstveno osebje, socialni delavci, pedagogi ipd.), da bi lahko svoje delo kakovostnejše opravljali, bolje prepoznali bolnikove stiske in jih tudi pomagali ali jih ustrezno napotili po pomoč. V Sloveniji bi potrebovali mrežo psihološke pomoči, kjer bi lahko tako bolniki kot njegovi svojci dobili ustrezno pomoč.

Vir: Zbornik predavanj, Kranjska gora, 3. in 4. oktober 2008

Kristina Modic SLOVENSKO ZDRUŽENJE BOLNIKOV Z LIMFOMOM IN LEVKEMIJO, L&L http://limfom-levkemija.org/ http://nazajvzivljenje.si/ http://dajsenaseznam.si/ http://najboljsanovica.si/ FACEBOOK Skupaj na poti do zdravja: https://www.facebook.com/Skupaj-na-poti-do-zdravja-768520533244733/ [email protected]

New Report

Close