Kako ponovno oživeti staro zvezo…
Z fantom sva pred 4 meseci končala 3 in pol letno zvezo. (jaz 24 in on 25). Razlog za razhod je bil, da ne zdrži več pritiska iz moje strani in strani staršev. In kot sem mu rekla na začetku najine zveze “tudi ko se skregaš z vsemi prijatelji in z partnerjem, je družina vse kar ti ostane”. Zato je tudi rekel da se je odločil za družino. Naj omenim, da me nejgovi starši zadnje čase niso najbolj marali. Imela sva se namen v začetku junija odseliti v blok, kar pa ni bilo najbolj po volji nejgovim. Zgubili bi sinčeka, ki je doma vedno vse postoril. Nekaj časa sva se pogovarjala, da bi si uredila nekaj malega za sebe pri njemu doma, a se z njegovim očetom ni dalo skoraj nič zmeniti. To je vedel tudi fant, pa je na koncu vseeno podlegel idejam in besedam očeta. No, pa da povem v čem je sploh problem… Ko sva končala zvezo, sva se še kakšen mesec dobivala, si vsak dan dopisovala in zvečer imela še dolg telefonski pogovor. Vse je bilo tako kot takrat ko sva še bila skupaj. Potem pa je na vsem lepem, rekel da je tudi z tem konec, da me ima še vedno rad, da ne želi druge punce, da me bo pogrešal, ampka da ne želi biti več z mano, niti poskusiti ponovno. Da se je tako odločil in da se želi končno nečesa držati. Seveda je bilo hudo, komaj sem se spravila skupaj in zaključila z faksom. Po najinem razhodu, sva se spet videla na zabavi moje diplome. Vse je bilo kot včasih. Objemal me je, se me dotikal, pa kakšen poljub… govora o nama, pa ni bilo. Se dogovorima da gre z mano in še 2 prijateljema zraven na morje, kot vsa pretekla leta. potem pa par dni pred odhodom reče, da ne gre, češ da mu je preveč nelagodno ko se vidiva. Ko mi je to rekel, sem doživela enega tistih čustvenih izlivov, ki sem jih prenesla na list in mu to pismo tudi poslala. Seveda mi odgovori nazaj, da je jokal ko je bral vse to, da me pogreša, in da bo prišel sam k meni na morje, da bova lahko sama in se malo pogovarjala. Seveda do tega ni prišlo, ker je spet čutil nelagodje, pa da nima časa in še nekaj ralogov je nanizal. Nekako sem imela po morju tega dovolj in sem se prepričala da moram naprej. Mi je uspevalo kar dobro, dokler me ni poklical in rekel da je pripravljen govoriti z mano i da mi vrne še nekaj stvari. Seveda sem bila rahlo neumna, da sem šla k njemu domov (njegovi starši in brat so bili na morju). Pogovor je tekel brez broblema, povedal mi je vse kaj je počel v teh 3 mesecih od kar sva se razšla. A sva se spet izogibala temi o nama. Na koncu sva pristala v postelji, se cartala in pogovarjala kot včasih po sexu. Povedal mi je da ga doma velikokrat povprašajo o meni in če gre kaj k meni na morje. Popolnoma mi je dal vedeti, da so starši tisti zaradi katerih ni več z mano. Ob mojem odhodu (mi je ponudil pa prespim, pa sem se odločila da grem domov) sem ga vprašala kaj je to danes pomenilo. Da če se bova od zdaj naprej dobivala, ko se bo komu zahotelu. Pa je rekel da lahko in da se slišiva. Seveda ponovnega klica iz njegove strani ni bilo, pa sem po kakših 2 tednih poskusila ga kontaktirati. Seveda me je zavrnil in počutila sem se nadvse neumno. Potem mi je še pisal, če mu lahko prinesem nekaj njegovih stvari, ki je pustil lansko leto na morju (nevem kdo bi želel nazaj odbojkarsko žogo in masko za potapljanje). Jaz sem pri njemu doma pustila veliko več stvari in jih nisem zahtevla nazaj. Kakorkoli… najino srečanje se je čisto po naklučju ponovilo to soboto, ko sem bila pri prijateljici in jim pomagala spravljati krmo. Zvečer pa se je bivši fant čisto slučajno pripeljal mimo na obisk bratu od kolegice (doma so v istem kraju). Eto, že ko je stopil čez vrate je bil cel prijazen z mano, pa me je ob pozdravu požgečkal po trebu – ve da sem žgečklijva. Med ogovorom je vedno obrnil tako, da je obudil del najinih spominov ko sva bila skupaj… a se spomniš ko sva takrat pa takrat, šla tja, pa je šel ta z nama, pa se je to zgodilo… preden je šel, sem ga pospremila do avta, da mu dam še tiste stvari ki jih je želel (imela sem jih v prtljažniku, ker sem mu jih želela pustiti tam pri kolegici). V temi me je objel, mi dal lupčka in me ni želel spustit. Spet je rekel da me je pogrešal in vse je sšpet pripeljalo do sexa (v avtu). Tokrat sem pogovor obrnila na naju… povedal je, da mu je neprijetno hodit k meni domov, kadar sem sama, da neve kaj naj reče doma, kam gre… obnaša se kot najstnik. Pa saj sva dovolj stara, da ne rabima več govoriti doma kam greva.
Ne razumem več ničesar. Takrat ko že popolnoma neham misliti na njega, se pojavi in mi spodnese tla. Vem, da sem neuma ker na koncu vedno sexam z njim. A vem da me rad, in vem da me pogreša. Vem tudi, da nima nobene druge. Le ne razumem kako je lahko tako slep, da ne vidi kako njegovi starši manipulirajo z njim da bi ga obdržali doma. Imela sva želje po skupnem življenju, govorila sva o hiši, o otrocih… še do zadnjega dne najine zveze. Potem pa čez noč… veliki pok. Kako mu naj odprem oči, da bo videl napako ki jo dela. Kako mu naj povem, da ga imam še vedno rada, da mu ne zamerim ničesar. Da lahko začneva znova, da lahko popravima tiste napake, ki so naju motile, da sva lahko močnejša od staršev, da imava še vedno iste sanje (le da jih zdaj ko imam službo lahko uresničiva). Prosim za kakšen nasvet. Mogoče je še prehitro, da bi ugotovil napako, a rada bi mu pomagala tako kot sem mu prej, da bova spet srečna 🙂
Če že, potem le z obratnim vedenjem, kot pa s tem, kar počneš sedaj. Torej tako, da se umaknše od njega in ne podležeš več na njegove “fore”. Ampak, ker si v tem prešibka oziroma premalo odločna (kot on), tega ne zmoreš, čeprav v sebi veš, da bi tako bilo prav.
Oba sta neodoločna, kar bi lahko opravičila s svojimi leti, vendar če želiš z njim kaj resnega, potem se moraš v prvi vrsti zresniti tudi sama in si poiskati resnega tipa ali pa vsaj temu dati šanso, da se zresne. Zdaj mu le dopuščaš, da ostaja neresen še naprej, saj te dobi vedno, ko s prstom migne.
Tipično za mlajše ljudi oziroma za ljudi z nerešenimi odnosi je, da želijo pomagati drugim, namesto sebi. Razumljivo, ker drugim pomagati je veliko lažje, saj nam ni potrebno v tem primeru storiti ničesar novega, ničesar tvegati, ker bi naj vse to storil drugi. Vendar tako ne gre.
Tvoj fant ni odrasel, ni samostojen, ker za kaj takega pri svojih starših ni imel pogojev.
Starši ga čustveno vežejo nase, ker se bojijo da bodo drugače ostali sami, ker med sabo nimata zadovoljujočega odnosa. Ni jim mar kako se ob tem počuti njihov sin zato manipulirajo z njim. Zato imajo z njim tak odnos, kot z malim otrokom in on pri njih nima nobene veljave, ne besede.
Sam se tega ne zaveda, ker že od nekdaj živi tako življenje, zato mu enostavno ne moreš pomagat.
Potrebo po čustveni bližini izživi s svojimi starši zato se ne nikoli odloči, da bi zaživel s tabo, če pa že, bo to odločitev spremljal velik občutek krivde, da je zapustil starše, kar je nemogoče breme za bilo kako vezo. Od tebe rabi le seks in ti mu to nudiš, kar pomeni, da tudi sama podpiraš to njegovo stanje sebe pa zanikaš v svojem bistvu, se po seksu počutiš izkoriščeno, ker od njega ne dobiš tistega kar naj bi dobila kot njegova partnerica. On se je (zaradi odnosa s svojimi starši) nesposoben resnično povezat s tabo in se počuti krivega, ko je s teboj, ker kao vara svoje starše.
Ta njegova nesamostojnost, neodločnost je pogubna za vajino vezo in četudi se pobotata ne bo nič bolje. Še slabše bo, če bi se ,čisto po naključju, od kod pojavil še kak otrok v tebi… 😉
Ti od njega ne bi imela veliko (zgolj seks) otrok pa tudi ne bi imel očeta v pravem pomenu besede….
Skratka z njim se ti ne obeta nič kaj dobrega, vsaj do takrat ne dokler on sam ne spozna v kaki župi plava.
Če želiš še kaj več zvedet o teh bolestnih čustvenih vezah med starši in (telesno odraslimi) otroki si preberi knjigo “Ne boj se ljubiti”; Marjan Košiček.
Hvala obema za odgovor. Zavedam se vsega kar sta napisala. Tudi sama sem vedno govorila, da če bi kdaj končala z fantom, mu nebi nikoli pustila da bi tako ravnal in se igral z mano. Zdaj ko pa sem v tej situaciji, pa izkoristim vsak delček sekunde časa, ki mi jo nameni. Poskusila se bom umakniti, nebo lahko… Bila sma hkrati najboljša prijatelja, lahko sva si povedala prav vse. In nikoli prej v najini zvezi nisem imela občutka, da imajo v njegovem življenju takšno vlogo starši. Govorila sva o skupnem življenju (marsikdo bo rekel da sva še premlada za to, a tudi on je imel dovolj kreganja in manipuliranja s strani staršev). Zato pa je bila takš aodločitev, da greva na svoje. Še nekaj dni pred razhodom, sva gledala pohištvo in računala koliko denarja bi potrebovala za opremo… Potem pa čez noč, da ima dovolj pritiska. Ne razumem in posledično ne morem naprej, ker nevem kako se je lahko tako hitro vse spremenilo v njegovi glavi. Ko pa sem se o tem poskusila pogovoriti, pa ni želel sploh govoriti o tem, češ da mi je povedal že vse (povedal ni ničesar, le da se je tako odločil). Žal mi je za naju, vem kaj sva želela in vem koliko odrasel je bil, ko sva bila skupaj. Vedno se je bal, da bom jaz tista ki ga bom zapustila (pa nisem tega nikoli izkoriščala).
Vsi mi pravijo, že od vsega začetka da bova spet skupaj. Da si bo premislil, ko bo končno videl kaj se dogaja doma. Mene pa je strah, da bo na koncu premagala njegova trma in bo zavrgel nekaj, v čemer sva oba uživala 🙂
Pozdravljena!
Je že tako, da ženske podpiramo tri, če včasih ne kar štirih vogalov pri hiši;pa bi rekla da tudi v razmerju. Vse bi naredile, da bi se k nam vrnila stara ljubezen; nase prevzemamo odgovornost, da bi spremenile stvari, ki niso v naši moči. Poganjamo voz, zato, da se ne ustavi, a ne vidimo, da se kolesa vrtijo na enem mestu. Ne moreš namesto njega narediti nekaj, za kar je odgovoren on! Če je tako šibek, da ni s tabo samo zaradi volje svojih staršev, potem se mora okrepiti on, da se jim bo lahko zoperstavil! S tabo pa pretkano manipulira in ti ob vajinih srečanjih daje drobtinice, zaradi katerih misliš, da bosta ponovna skupaj in kako te ima še rad…
A je še zelo daleč od tega, da bi svoje besede spremenil v dejanja! Predvsem če se boš ti namesto njega razdajala za vajine skupne trenutke, on jih bo pa samo jemal in stopical na enem mestu.
Morda bi ga v iskrenem pogovoru bilo za vprašati, če si res želi nazaj v resno razmerje s tabo, kaj je pripravljen za to sam narediti? Če bi, pa ne more, bi pa obisk pri terapevtu, kjer bo lahko razrešil svoje vsebine, lahko bila prava rešitev zanj! Lahko se oglasi/ta tudi na spodnji kontakt našega Društva. Samo malo mlad je še za to in težko, da se bo za tovrstno pomoč odločil. Kakorkoli; prej ko boš ti nehala poganjati ta voz, prej ga bo on moral pričeti začeti, da se ne ustavi! Če vendarle nič ne stori, je pa morda čas, da se tudi sama pričneš ozirati naokoli in začneš z nekom, ki bo pripravljen na resno ramerje, predvsem pa bo imel manj izgovorov in ga bo več v dejanjih!
Pa srečno!
