Daleč od oči, daleč od srca
V življenju sem imela priložnost izkusiti, da dobro leto ‘odmika’ ohranja čustva – če so obojestranska, če ob svoji odkritosti ne prekinjata stikov (ki so lahko pisni, telefonični, …).
Preko forumskih tem pa opažam, da pri ljudeh ‘ohranja utopijo’ situacija, ko udeleženci niso iskreni, ko puščajo nedorečenosti in vsake toliko časa le preverijo, ali je na drugi strani še vedno nekdo, ki jih le ni v popolnosti pozabil. Obstajajo po drugi plati posamezniki, ki s ‘pestovanjem’ tlečega upanja hrepenijo v nedogled in ohranjajo pri življenju nekaj, kar je bilo v bistvu že od začetka le plod njihove domišljije.
Čas je tisti, ki v končni fazi izkristalizira, kakšna je bila prava resničnost: bližine ali oddaljenosti dveh src.
V življenju sem imela priložnost izkusiti, da dobro leto ‘odmika’ ohranja čustva – če so obojestranska, če ob svoji odkritosti ne prekinjata stikov (ki so lahko pisni, telefonični, …).
Preko forumskih tem pa opažam, da pri ljudeh ‘ohranja utopijo’ situacija, ko udeleženci niso iskreni, ko puščajo nedorečenosti in vsake toliko časa le preverijo, ali je na drugi strani še vedno nekdo, ki jih le ni v popolnosti pozabil. Obstajajo po drugi plati posamezniki, ki s ‘pestovanjem’ tlečega upanja hrepenijo v nedogled in ohranjajo pri življenju nekaj, kar je bilo v bistvu že od začetka le plod njihove domišljije.
Čas je tisti, ki v končni fazi izkristalizira, kakšna je bila prava resničnost: bližine ali oddaljenosti dveh src.[/quote]
Končno en pameten odgovor oz. oseba, ki me je razumela! Hvala A65!
Prav o tem namreč govorim. O odmiku, ki je odmik le navidez, v bistvu pa se lahko na koncu izkaže, da je bila ‘ločitev’ le navidezna, morda na nek način nujna in potrebna (modra), še zdaleč pa ne pristna, iskrena.
Hotel sem vprašati ja, ker se mi to prav zdaj dogaja, in se nikakor ne morem identificirati s to ‘ljudsko resnico’- Daleč od oči, daleč od srca.
Kot zmeraj: Čas bo pokazal…
Rek še kako drži? Je pa potreben čas da vidiš situacijo, mogoče celo da spoznaš resnico ki ti sname očala.. Tukaj ne govorimo o dveh ki sta sveže zaljubljena ( ali samo eden ). Takrat se v roku leta lahko na podlagi besed splete kvečemu ne idealizem ki je še daleč od resnice..
Po letu, dveh pa sem še takšna zaljubljenost umiri in navezanost počasi izgine..
Je pa odvisno od osebe do osebe.. A vse mine.. Tako žalost kot zaljubljenost.. Čas……
ODMIK je zelo modra odločitev, ker res čas prinese drugačen pogled, zadeve se izkristalizirajo in pustimo kalno vodo, da se vsede.
Ne vem, zakaj se mi določeni ljudje začnejo dobesedno smiliti, ko jih vidim v njihovem položaju. Dozdaj sem se trudila, da bi jih razumela, ampak ugotavljam, da je to boj z mlini na veter. Najbolje je reči: Bog, usmili se in jim izkaži svojo ljubezen in usmiljenje in bodi do njih prizanesljiv.