Strah pred intimo
Pozdravljeni,
že dolgo je tega, kar sem se oglasila na kakršnem koli forumu, ampak ker sem povečini pri vseh vprašanjih in dilemah tu dobila kopico modrih in dobrih nasvetov, sem se odločila, da se bom tudi tokrat naslonila na vaše izkušnje, znanje in modrost.
Stara sem 29 let, za sabo imam dve resni, dolgoletni zvezi. Z zadnjim fantom sem se razšla pred tremi leti in od takrat lahko rečem, da uživam samsko življenje.
Razhod ni bil prijeten, bil je dokaj buren in boleč za oba in oba z bivšim fantom se še zdaj nosiva s sabo, čeprav od takrat skoraj nisva imela stika. Ljubezen je bila prava in pristna, razhod pa hudo boleč.
Takrat se mi je sesul ves svet, vse je izgubilo smisel in svet se je v trenutku razbarval.
Po kakšnem mesecu sem si opomogla od prvega šoka in padla v drug ekstrem. Oprijela sem se vsakega hobija, postala aktivna na ogromno različnih področjih, začela načrtovati in udejanjati en kup projektov, ob katerih sem tudi uživala. Moje življenje je postala aktivna “norišnica”, kar mi je takrat ustrezalo.
Po dobrih dveh letih sem se zavedla, da je bil to beg od resničnosti. Da sem lahko preživela le tako, da sem se na polno vrgla v nove projekte in nova poznanstva. To obdobje mi je prineslo marsikaj lepega in dejansko sem v njem uživala, vem pa, da je bil vzgib za takšno početje napačen.
Zdaj, ko se mi zdi, da bi lahko že bila pripravljena na novo zvezo, da sem si pustila dovolj časa za čiščenje stare prtljage, da je tri leta za prebolevanje (tri letne zveze) dovolj, sem prišla do spoznanja, da zablokiram vsakega potencialnega partnerja, ko potek odnosa nakazuje na to, da bi lahko postalo razmerje resno. Iz začetne naklonjenosti preidem v odpor in se povlečem čisto nazaj in precej hitro vse skupaj zaključim. Sodeč po znakih, sem razvila strah pred intimo, za katerega pa ne vem kako naj se ga znebim.
Zdaj se spet zapletam s fantom, prijateljem pravzaprav, za katerega se mi zdi, da mi je pisan na kožo. Ima veliko lastnosti, ki jih pri moškem iščem in imam ga rada. Stvari postajajo resne, mene pa grabi panika in že čutim nizki štart za umik.
Po naravi sem oseba, ki visoko ceni ljubezen in družinsko življenje, moji odnosi so bili povečini zelo kvalitetni in polni ljubezni. Nekje globoko v sebi si želim, da bi spet občutila vse tiste občutke, ki se lahko razvijejo samo v resnem odnosu med dvema.
Ima kdo kakšen nasvet kako naj se znebim tega strahu in tesnobe?
Mogoče deluje ta post precej obupan, ampak ni tako 🙂 V bistvu sem precej srečna oseba in z normalnimi viški in nižki dobro vozim skozi življenje. Verjamem, da zgoraj opisan pojav sploh ni tako redek in upam, da se bo našel kak nasvet 🙂
Nasvet se bo sigurno našel, vprašanje je če bo koristen ;))
Zdi se mi, da se bolj kot in time bojiš, da te (še) ta ne prizadane kot so te oni drugi. V bivšem razmerju si jala vse od sebe in bila prepričana, da je to dovolj pa vseeno ni bilo in sta se razšla. Sedaj te grabi panika spet nosit srce na pladnju in bit zavrnjena. Intima je povezana z zaupanjem in če je to majavo, si nesigurna te je logično strah in “bremzaš v breg”…
Rešitev, ki jo vidim je v vama. Da mu zaupaš svoje strahove in pomisleke, ki se ti porajajo in če je vsaj približno pravi te bo znal pomiriti in ti vliti zaupanje in strahu ne bo več. Če te pa s svojimi odgovori spravlja v še večji dvom, potem…… bo pa itak “bivši”, kot so bivši tisti, ki so ti te dvome razpihali, da sedaj gorijo s polnim plamenom….
Gasilec naj bo… 😉
Hahaha, hvala za odgovor 🙂 Se bom sprehodila malo mimo gasilske brigade 😉
Ja, se strinjam z napisanim. Sej njemu sem že večkrat povedala kaj je na stvari, ravno zaradi tega, ker ga nočem zavajat, da sem čisto spucana na tem področju.
Je res, da zaenkrat deluje kar pomirjujoče, kar je fajn. Sem pa rabila kar nekaj časa, da sem ga prepričala v to, da je treba it pri meni počasi naprej, ker če se mi prehitro zazdi, da sem ujeta v resno zvezo, me bo tudi hitro odneslo.
Pa upam, da nisem preveč destruktivna v teh sferah in bo šlo skozi .. 🙂
Ma ne vem, punce so itak po naravi vedno v dvomih in moški je tisti, ki ji lahko te dvome omili, prežene. One veliko tvegajo, nekoč bodo postale mame in takrat rabijo Moškega ne nekega mevžka, ki bo hodil jokcat mamici, v gostilno, k drugi ljubici….
V to da je pravi jo lahko le on prepriča, če zmore, na njej je le toliko, da mu zaupa svoje “strahove”.
Glede na to, da je pripravljen, je pozoren do tebe, je dober znak. Vzemita si čas.
Sunny hej,
Zdi se mi, da je kar prav, da si previdna. Moški smo drugačni od žensk. Ženske se po sexu veliko bolj navežejo kot moški. Ko moški dobimo svoje se navadno iz lave počasi spremenimo v ogenj, nato pa v dim in tako se pripeti, da izginemo od koder smo prišli. Brez heca, neosvojljive trdnjave so bile za moške od nekdaj najbolj privlačne, seveda pa to ne pomeni, da moraš biti hladna, kot led. Znati boš morala moškega, ki ti bo všeč ravno prav vrteti, da bo ostajal vroč in hkrati, da ti ne bo pobegnil, če bi postalo prevroče. Igra med moškim in žensko je vedno zbliževanje in oddaljevanje in brez napora obeh ne gre. Malo oceni svojega potencialnega kandidata. Je tak, da bi med vama ves čas gorel plamen, ali misliš, da bi tudi za njim ostal le dim?
Drugače pa je prav, da nima vsak vstopa v tvojo intimo, naj si ga zasluži. 😉
To se verjetno dogaja, ko se moški ne zaveda, kaj ima ob sebi oziroma, ko ne zmore tega cenit. Sicer ne.
Absolutno!
Samo ne strinajm se z tistim prvim delom tvojega prispevka (malo je tudi pozen 😉 vprašanje do kot sta že prišla).
Ne rabi ga prav vrteti, mora mu pa pokazati, da je telesna bližina posledica čustvene povezanosti, ne pa kot se mnogokrat dogaja, najprej med rjuhe in ko končata jo vpraša: Kako ti je pa ime?…..
Malo pretiravam 😉 pa vendar se prevečkrat izpostavlja telesna privlačnost in ko se te naveličata (kar se zgodi relativno hitro) so tu že otroci, partnera se pa sploh ne prepoznata več in ko gresta narazen si ona misli, da ga ni dovolj vrtela, on pa, da je ni dovolj na kratko držal….. 🙁
Kadar je izdano temeljno zaupanje, spoštovanje in zavzemanje drug z drugega v partnesrskem odnosu, pa če se to že zgodi drugič, je to strah, ki po mojem mnenju seže globje in širše, kot samo strah pred intimo.
Suny zapisala si tudi, da še danes nosita drug drugega, če sem prav razumela. Kar jaz razumem, da se še danes tudi tako čutitita povezana. Kot da še vedno pripadaš Njemu.
Prav rada bi ti napisala pozabi, pojdi dalje, odpri srce, zaupaj in lepega dne se te bo spet našla nekoga, ki ga boš začutila. A žal recepta nimam.
Morda bi morala malce razmisliti, kaj se je takrat zgodilo, da je prišlo do tako bolečega razhoda. Morda malce predelati v sebi. Ne vem samo razmišljam.