Pozdravljene/i,

ker sem tudi jaz prišla do problema, ki se ga nekako ne znam lotiti se obračam na vašo pomoč oziroma mnenja. In sicer. Stara sem 21 in z mojim fantom sva skupaj že 8 meseceve, ker sem sedaj končala šolanje se imam namen preseliti k njemu, ki ima urejeno stanovanje in v tistem okolju najti službico.(vem ni preprosto ampak bo že šlo). Kje je problem? Kako staršem to povedati. Sicer oče bo to nekako že sprejel, ker ve koliko sem stara in mi dopušča da se sama odločam o tem kaj in kako in za te seveda tudi odgovarjam, tu je pa sedaj moja mama, ki je zelo avtoritativna, ne sprejema mnenja, razmišlanja, predloge in odločitve drugih. Ona je tista, ki ima vedno prav. Dojemam me še vedno kot 15 letno punčko, ki nima pameti in ne zna trezno razmišljati. A naj povem da sem pri svojih letih še preveč resna, kot ostali moji vrstniki, ki od razliko mene še vedno žurajo in popivajo, ko si jaz neskončno želim svoje družinice. Od kar sem spoznala tega fanta sem se začela psotavljati zase in uresničevati svoje želje, bilo je veliko kreganja in zamer iz njene strani, ker se pač nisem ukvarjala z njo ampak z mano in mojim fantom. Od vedno sem ji bila podrejena in od tu izhaja tudi ta problem, da ne vem kako naj predvsem nji povem, da si želim ustvariti svoje življenje.

Mi lahko pomagate kako naj se tega lotim. Zelo vam bom hvaležna.
Lep pozdrav vsem skupaj.

če se misliš res preseliti, pač en dan spokaš svoje stvari, poveš mami kam greš in to je to. Ona bo nekaj časa iz sebe, potem pa bo prebolela. Večji problem se mi zdi, da se imaš ti za zelo odraslo, po osmih mesecih misliš, da si našla princa na belem konju, takoj želiš družinico. Svetujem ti, da če se že preseliš, da si res najdeš službo in ne službice, in predvsem si vzameš dve do tri leta, da spoznaš sebe in fanta in potem začneš razmišljat o družinici. Lepo, da se sedaj postavljaš zase, ampak ljudje smo prve dve leti v novi zvezi preveč pod vplivom endorfinov in ne vidimo realno stvari. Ko pa ta droga popusti, pa se začne reala in takrat vidiš ali je tip res princ na belem konju ali samo konj.
Osebno se mi selitev od tiranske matere direkt k fantu, ki ga poznaš samo 8 mesecev sicer ne zdi najbolj pametna odločitev.

Imaš krila, znaš si poiskati najbolj sladka semena za svoj želodček… kaj še čakaš? Poleti!!!
Hitrejša si od mame.
Srečno pot, le na domače gnezdo nikoli ne pozabi.

Se strinjam. Čeprav malce na harsh napisano, a upam, da bo avtorica dojela sporočilo. Čeprav… jaz sem bila ista. Malo starejša se preselila, ne sicer k partnerju, ampak na svoje oz. šla v cimrstvo. Moja dolgo ni prebolela, ker je selitev vzela kot višek nespoštovanja nje, ampak se je sčasoma umirila. Ko se za nekaj odločiš, to storiš, ampak resno, prej imej vsaj nek zaslužek. Jaz se praktično brez vsega ne bi selila k partnerju, za katerega ne vem, kako se bova (če sploh) ujela v skupnem gospodinjstvu.

Resno, najdi si službo, postani več ali manj (finančno) samostojna, da te ne bo morebitni razhod veze (ali kaj drugega) porušil. Zakaj ne bi za začetek šla k njemu samo čez vikend? Ali pa za cel teden? Pač, mami poveš, da se navajaš na samostojno življenje in da se želiš preizkusit v tej vlogi. Seveda bo imela cel kup pripomb, ampak spusti jih ven skozi drugo uho.

Take it easy, ne v navalu samozavesti delat prevelikih korakov. Ker namreč, tudi če se preseliš k fantu, boš živela na njegove stroške in boš na nek način odvisna od njega, kar pa ni kul. Dobro je imet zaledje, ker drugače se hitro začneš počutit manjvredno in problemi se bodo vrnili.

Pa 21 si stara, naj se ti nikamor ne mudi.

Predvidevam, da si ljubljančanka. A veš koliko se jih že pri 18-ih letih ‘odseli’ od doma, ker odidejo študirat.

Po svoje razumem tvojo mamo in se strinjam z pomeisleki ki jih je izpostavila Živelapomlad. So zelo realni.

Drugače si pa preberi Košička “Ne boj se ljubiti” kjer opisuje take mame.
A on ima urejeno stanovanje pri svoji mami? : /

Naj povdarim da sem si družinico želela že okrog 18 leta, da pa toliko bolj odraslo
razmišljam pa je reszultat vzgoje doma ki ni bil najlepši. Vem da si moram najti službo, kar tudi
trdno delam na tem,sicer od koga bi pa živela?

Hvala bogu sem navajena skromno živeti in sem si tako lahko nabrala nekaj denarja za dober začetek.
Od samega začetka najine zveze z njim preživljam vikende, sedaj ko nimam več šolskih obveznosti tudi
kakšen dan v tednu. Sem preslišala use besede, ki so mi bile dane iz strani mame in naj povem ni mi žal.
On ima pa urejeno svoje stanovanje v zgornjem delu hiše, ne živi pri mami ker ima starše ločene.

Melisica imata dovolj dela, da ne ponovita napak svojih staršev 😉
Držita skupaj in vama bo uspelo 🙂
Pa preberita kakšno knjigo na to temo ;)) in se pogovorita o temi.

On_

me že čaka knjiga, ki ste mi jo predlagali in upam da si čim prej najdem čas in jo preberem.
Najlepša hvala.

O kakšnih knjigah je tukaj govora (“)?

Nisem mislila nate, nekdo izmed vas mi je predlagal eno dobro knjig 😉

Milamadona nekoliko višje v mojem prispevku je omenjena (13.03.12 10:10 ) 😉

Melisica pa še kaj napiši, me zanima, če sem “zadel”, če ti bo pomagalo, škodit gotovo ne more :))

zdravo

jaz bom tako rekla..iz svojih izušenj ti lahko povem da hiteti ni zdravo ne zate ne za tvojega fanta! sama sem se preselila s fantom na svoje pri 22ih letih in kaj je zdaj?! nič,vse je na meni,nikoli ga ni doma,prepiri zaradi denarja pospravljala ipd., počutim se kot ujetnica ki mu mora vse pospravit zlikat d abo gospod srečen. Zato še 3x dobro preimisli preden greš v to ker če enkrt greš je težko it nazaj in se potem samo sekiraš in obremenjuješ kaj storiti. Upam in si želim da pa pri vama ne bo tako in bo vse v najlepšem redu 😉

pa srečno

…. po drugi strani pa bot srečna da si vsaj spoznala kakšen je mr. perfekt v resnici..bolš zdj kot pa na svoje čez npr. 5 let in bi potem ugotovila da od njega ni nič! 😉

Čeprav, po drugi strani, če ne bosta poizkusila, ne bosta vedela. Starši ti bodo že odpustili, tudi če bodo sedaj res zamerili. Vso srečo 😉

No naj povem, da pri nama kar se tiče pospravljanja, kuhanja in dela nasploh delava vsak vse. Še sam se je ponudila da bo kuhal ker je kuhar po poklicu in ga to tudi veseli. Najine finance sicer mene mal bremenijo ker si delo vneto iščem a za začetek imam svoje prihranke.
Začetek tedna sem staršem sporočila da se jutri selim k njemu. Mama žau je absolutno proti in je dejala da me v tem ne podpira,ata ne reče ne da ne ne. Kmalu bom psihično čist počla ker mi je težko da nimam podpore. Še posebi ker mi je mama odločno rekla če grem skozi vrata smo končali in nej ne hodim potem jokat nazaj doml ker bo use zastojn.

Še vedno ostajam pri svoji odločitvi, danes še zadnjikrat povem da jutri res grem in če kdo želi nej me podpira čene se bom sama in hvala bogu moj fant. Ma groza.

Mama nate izvaja čustven pritisk, ker ni po njeno in je v dvomih, da ti bo uspelo, jo skrbi, zato še zadnji napori da te odvrne od te odločitve. Se bo že pohladila.
Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.
Škoda da starša ne zastopita koliko pomeni njuno mnenje, podpora, enkrat itak moraš odrast in odrinit na svoje z ali brez njunega “blagoslova”.
Če bo le on pravi se nimaš kaj bat 😉
Delajta na vajinem odnosu za druge se ne sikirat, bodo že….

Vse njene besede kako sem neumna, kje imam pamet, da sem premlada, da si bom zafurala življenje in vse to preveč me zadane v srce, stalno mi odmeva v glavi a druga polovica v glavi se bori ne poslušaj bodi močna pojdi ker si želi in si srečna z njim. Res jo imam rada vem da je trpela v življenju in mogoče od tam dvomi kaj mi bo uspelo in kaj ne. Težko mi je ker fant komaj čaka da skupaj zaživiva jaz tud, a hkrati se počutim kot reva ki sem odvisna od mnenja staršev in ne znam odločno povedat in pokazat kaj menim in vedno znova padam pod besede mame.

se opravičujem ker kar tja v prazno pišem, ampak nekam morma izlit ker nimam več prostora u sebi to kopičit.

Hvala On_ za tvoje besedo veliko mi pomenijo in so mi v pomoč da prebrodim čez to oviro.

po eni strani je prav, da se od psihično nasilnih staršev odstraniš, po drugi strani pa pazi, kako se bosta imela s fantom. 8 mesecev je še faza, ko imaš na sebi rožnata očala, zato lepo lepo prosim, ne zanosi takoj, ampak počakaj še vsaj dve do tri leta, da vidiš kakšen je fant v resnici, pa tudi da vidiš kakšna si ti in kaj si želiš.

exotic ja res je..vsaka šola nekaj stane pravijo ;))