Prevarane – dovolj vas imam
Mene bi bilo sram, če bi me partner varal. Tako kot bi me bilo sram, če bi imela gonorejo, sifilis, sramne uši, bolhe … Zakaj? Ker če bi me, potem bi me samo enkrat. In prav nič se mi ne smilite. Čisto prav vam je. Namesto da pljuvate po “pisarniških kurbah, lovačah, jebačah itd”, se raje ozrite vase. Ve same sebe se ne spoštujete, zakaj bi vas partner, zakaj bi vas njihove ljubice? Zakaj bi vas jaz?
Bom kratka in jedrnata: če vas partner vara, vas zato ker je že zdavnaj nekaj narobe z njim, vami, vajino vezo. Ljubiti vas je nehal kdo ve kdaj, spoštovati pa takrat, ko je začel razmišljat o tem, da bi bilo lepo s kakšno drugo. Torej dosti prej, preden vas je fizično prevaral. Samo počakati je moral na tisto, ki bo zanetila iskrico. Če bi vas ljubil in spoštoval, do tega sploh nebi prišlo. Prava obojestranska ljubezen nikoli ne umre ampak se samo preobrazi v vzajemno spoštovanje, sočutje itd.
Zakaj se poročeni moški vas ne odrečejo? Ker so strahopetci, ali se vas bojijo, ker ste maščevalne, morda tako neumne, da vas prepričajo s tistim slavnimi izgovori: moški smo lovci …slabih pet minut … žal mi je ,,, in kar mi gre najbolj na živce je to, da naj bi šlo samo za seks, brez čustev in bla bla bla. Drage moje, predvsem doma je samo seks brez čustev. Tam z njo so čustva, verjemite. Če bi bilo doma vse ok nebi iskal drugje. In nazadnje ste ve tiste, ki se mu ponujate, moledujete, zahtevate ker imate kot zakonita žena vso pravico. pa še bi lahko naštevala. No, katera se mu sedaj nastavlja, ve ali ljubice? Krivda pa je v vas samih, ker jih to z vašim ravnanjem dopuščate. Nikakor pa ne zaradi tega, ker naj bi svoje žene spoštovali. To so poteptali še preden so jih fizično prevarali. Niste nič boljše kot tiste, ki svoje nasilne partnerje opravičujejo in krivdo za modrice pripisujejo nase. Samo da so one ustrahovane in zaradi tega ne vidijo rešitve, ve pa ste preprosto glupe, ker nasedate njihovim zgodbicam. Pa še po svoji vrsti pljuvate.
Dajte že enkrat utihniti in začeti razmišljati. Za božjo voljo, začnite se že enkrat spoštovati. Ženske se po svetu bojujejo za osnovno pravico – PRAVICO ŽIVETI – ve pa s svojim dopuščanjem pomagate moškim teptati naše vrednote. Če pa ste toliko omejene, da tega preprosto ne razumete, potem pa utihnite in uživajte v svojem trpljenju.
Za tiste ki bi jih utegnilo zanimati: Sem v partnerski vezi že 27. leto, nisva uradno poročena, dva otroka, so bili vzponi in padci, nestrinjanja, nesoglasja, različni interesi, dnevi, ko bi kdo koga zadavil (no, tako hudo še ni bilo), ampak prevladovalo je zaupanje spoštovanje, sočutje, ljubezen. Če tega ni, je brez veze vztrajati v skupnosti im maltretirati drug drugega.
Vsakemu se lahko zgodi, da je prevaran. Močnim, labilnim, odvisnim, pametnim, butastim, lepim, grdim…. vse sorte nas je in vsak se z izdajo sooča na svoj način.
Ne vem od kje ti pogum za takole deljenje kozjih molitvic? Meni je bilo na primer lahko, ko sem izvedela, da obstaja neka krasna in sploh popolna in čudovita ženska, pa da nisem jaz. Nisem imela otrok, imela sem svoje finance in svoje stanovanje. Z lahkoto in nemudoma sem ga postavila na glavo in zamenjala ključavnico. Sem zato frajerka? Sploh ne. Vsi nimajo te sreče v nesreči, da se lahko v trenutku resetirajo. Nekateri so finančno odvisni, nimajo kam, imajo otroke, treba je preživeti, kljub temu, da bi pezdete najraje predelali v čufte. Ukvarjajo se s šokom, žalostjo, besom, negotovostjo. Bi se morali še s tem, da si govorijo kako so neumni, da so doživeli tako izdajo? Razumljivo, da so jezni na vse. Upravičeno ali ne. Eni trpijo zase, drugi mečejo psovke na net. In ti se čutiš dovolj vzvišeno, da sodiš o tem kako se ljudje spopadajo s svojo bolečino? Katera metoda je boljša? Samo to ti želim, da ne bi nikoli sprobala kakega podna si sposobna sama. In ne tupi, da veš, kaj bi naredila, ker ne moreš vedeti dokler nisi na tem.
huh trezna, ti moraš biti pa zelo jezno bitje. na koga? na vse prevarane? na cel svet? na življenje samo? nase, mogoče?
sprašujem se, kdo s pljuvanjem očita pljuvanje…
ti je zdaj kaj lažje?
Pa še kako prav imaš. Zato sem jaz še kar vedno sama, imela kar nekaj vez in ko me je partner varal ali me ni spoštoval sem prekinila z njem, sem taka oseba, da ne prenaša neumnosti pri partnerju zato sem kr samska pa že kr v spoštljivih letih. Vidim pa marsikaj, kako ženske trpijo, ker se bojijo biti same in prenašajo vsakega dedca glavno, da reče, da ga ima pa ni važno kakšen je. Ženske se res čisto nič ne cenijo zato moški pometajo z njimi, z mano hvala lepa ne več.
Blagor tebi, ki imaš vse pošlihtano. Zakaj raje ne jadraš na svojih mehkih oblačkih in pustiš te, ki se trudijo izkopati iz blata pri miru? Namreč, ti jim ne ponujaš niti roke, niti palice, da bi jim pomagala izkopati se, ampak jim samo še dodatno serješ po glavi. Pravzaprav je tvoje razmišljanje pritlehno in pomilovanja vredno. Imaš pač veliko srečo, da se ti ni bilo treba znajti v položaju prevarane žene in matere. Morda te sicer partner že dolga leta na skrivaj vara, pa ti o tem pojma nimaš. Ampak to sedaj ni bistveno.
Sita vrana lačni ne verjame. Lahko je s polno ritjo srati. Me pa zanima, kako bi se ti odzvala v primeru, ki je tipičen za slovensko družino. Pa ti bom napisala en prosti spis, ki ga lahko imenuješ kar “Resničnostni šov”.
Mlad par pričakuje tretjega otroka. Oba sta zaposlena, žena še v visoki nosečnosti hodi v službo in hodi domov zelo utrujena, a čaka jo še gospodinjstvo in ukvarjanje z dvema živahnima manjšima otrokoma. Vsaj eden od njiju je že šolar in mu je treba pomagati narediti naloge, ga peljati na interesno dejavnost, medtem je treba manjšemu menjati plenice in se ukvarjati tudi z njim, da ne bi imel ljubosumnih izpadov. Kje pa je mož? Seveda do poznega popoldneva v službi, saj je treba družino spodobno prehraniti in odplačati dva kredita. Žena sama za vse, dokler se mož ne vrne iz službe. Ko pride, najprej zbrca čevlje iz sebe in se zavali na kavč. Zakaj ni poljubil žene? Seveda, ker ima mastne lase in razmazan make up še od jutra, saj se ob vsem delu še ni utegnila urediti in spočiti. Ona je komaj čakala, da pride domov, pa ne zato da bo z njim divje seksala, ampak, da bi ji poprijel vsaj tamalega, da bi lahko tavelikemu pomagala dokončati plakat za šolo. Ko mu sprva nežno reče, ali bi vzel tamalega in ga peljal malo ven, ji zabrusi da je vslužbi garal cel dan in da se mora spočit, ona pa je že tri ure doma in bi ga bila ona lahko ven peljala. Ona, ker je noseča in hkrati na smrt utrujena, težko brzda svoja čustva in bodisi popeni, bodisi bruhne v jok. On pa zavzdihne: “Eh, saj sem vedel, da bo spet isto. Grem rajši s kolegom na pir, se bom tam bolje spočil kot doma. Tudi jaz rabim malo sprostitve, saj garam po cele dneve in kdo to zna cenit?”
Ona ostane sama doma in razmišlja o ločitvi: “A le kako? Živimo v stanovanju, ki smo ga kupili na kredit, za katerega tudi sama odplačujem pol svoje plače. Če se odselim, bom morala ta kredit še vedno odplačevati (poleg tega pa še drago najemnino, pa še kdo me bo vzel podnajemniško nosečo in z dvema otrokoma), razen če zelo hitro uredim ločitev, s pomočjo odvetnika, za katerega denarja sedaj nimam, zelo hitro pa se ločitve in delitve premoženja ne da urediti, sploh pa… Čez dva meseca imam rok in sedaj se moram pripravljati na novorojenčka, kje pa imam sedaj voljo in energijo in čas za te kolobocije… Kaj pa če se odselim k staršem? Kam? V svojo malo podstrešno sobico ne morem, tja je šla sedaj moja mlajša sestra s fantom, pa tudi če bi onadva prepustila meni ta prostor, je še vedno premajhen zame in za tri otroke… Pa tudi, kako pa bi starši gledali name, že tako so me svarili pred poroko z njim… Le kje sem imela pamet, zakaj ju nisem poslušala… A kaj, ko je bil tako dober, vse do moje tretje nosečnosti, sedaj pa takole. Najbrž me vara. Najbrž se mu zdim debela. Res me najbrž vara, vsi ti čudni telefonski klici, potem pa izgine ven in ga ni cele ure… Ampak ne smem o tem premišljati, že spet mi je slabo. Kaj če dobim predčasno popadke, potem bo pa še ta otrok v inkubatorju in bomo imeli še te težave… Saj bo bolje, še ta porod bom dala skozi, potem pa bo vse drugače….
Če bi nadaljevala zgodbo, bi lahko napisala srednje obsežen roman, ki bi se bral kot bestseller. Pritlehni ljudje se namreč silno radi naslajajo nad tujim trpljenjem. Nič pa ne bi naredili za to, da bi pomagali trpljenje olajšati. Taka si tudi ti, avtorica tegale bolanega posta. Uživaš v svoji navidezni sreči, hkrati se pa naslajaš nad trpljenjem ljudi, ki so jih življenjske okoliščine spravile na kolena. Pa še malo jih dodatno z nogo dol porivaš, da bi lahko še bolj trpeli, ti bi se pa še bolj naslajala. Kar daj, ampak enkrat bo treba plačati vstopnico za ogled predstave.
“trezna”,
toliko agresije in napadalnosti je v tvojem postu, sprva sem mislila, da ga piše ena zagrenjena ljubica. Življenje ni premočrtno, ni belo in črno kot ga prikazuješ ti in nam svojo zvezo pedstaviš kot uspešen model partnerstva in ljubezni do groba. V dolgih zvezah, kot jo imaš ti, se dogajajo tudi iskrice, ki preskočijo v plamenček ali kaj več ali pa razum vodi čustva. Kako mu je ravnati, pa se odloča vsak sam, po svoji vesti in naturi.
Pa si ostra. Ampak kako pa veš, da te ni prevaral?
Nekoč sem bila kar nekaj časa v vezi s poročenim, meni je sicer napletel svojo štorijo, ampak na koncu sem ugotovila, da ima čisto normalen zakon z vzponi in padci. Aja, žena za naju ni nikoli izvedela in najbrž misli podobno kot ti. Vem pa to, ker sva se enkrat po dolgem času srečala in sva se tudi o tem pogovarjala.
Ne razumem, zakaj imaš sploh tako ostro in enostransko razmišljanje? Do tvojega opisa same sebe sem bila prepričana, da si kaka ljubica, katere ljubimec se nikakor ne loče. Tako pa ne vem. Pravzaprav res ne vem, zakaj bi bila kriva žena. Če je mož nima rad, bi se lahko že zdavnaj ločil. Ah, kar neki…
Tigresss
ko boš naslednjič srečala to mlado gospo :), ji povej, da so mogoče še druge opcije za reševanje problema. Kot prvo se naj nehata smilit samemu sebi, kako sta boga, ker nista. Res sta utrujena, a mogoče je še kaj spremeniti in ni edina rešitev ločitev, do katere pa itak ne bo nikoli prišlo. Bo pa v mislih te žene prisotna – sedaj, ko so otroci majhni, potem ko bodo odraščali pa tudi takrat, ko se bodo že osamosvojili. Ker nosi neizmeren potencial takšne prakse ločevanja skozi vse življenje, ki pa se v resnici redkokdaj izpelje. (Kot otroci v peskovniku: “s tabo se ne bom nikdar več igral!”)
Ko bo naslednjič mož prišel domov, naj mu pusti tistih pet minut, da zadiha in naj se po tem vključi v družino. Otroke naj gospa že sedaj navaja na samostojnost. Šolarju naj pusti, da sam dela naloge, ker je to njegova dolžnost in to zmore. Lahko ga spodbuja in to je vse. V plakat za šolo naj se ne vtika, ker to ni družinski projekt, ampak možnost za otroka, da razvija svoje sposobnosti. Je čist vseen al dobi eno oceno več ali manj, glavno je, da se v tem uri.
Še svoje razmišljanje naj gospa malo prepuca-od tuhtanja o ločitvi je prešla na misel, da jo mož najbrž vara, vmes razdelala vse opcije, kje in kako bi lahko po ločitvi živela. Na koncu pa prišla do sklepa, da je itak vsako razreševanje nesmiselno, ker se bo že kako uredilo. Zadeve se urejajo, če jih ima namen reševati v pogovoru direktno z možem in ne preko otrok!
Zakaj sem pisala tako napadalno? Besna sem. Na vse tiste, ki so znova in znova prevarane. Če bi bila jaz prevarana? Ga ni izgovora, ki bi me zadržal v taki vezi. Sem pač tak karakter. In moj zakon je čisto normalen kot je kar nekaj takih. Niti ni pocukran niti popoln. Samo normalen. Ne vem kaj to pomeni za vas, zame to, da skrbiva za družino, da skupaj rešujeva probleme, da imava skupaj denarni fond, da priznava svoje napake, čeprav je dostikrat težko.Zaboga ženske, kaj ne razumete? Moje telo sem dala na razpolago, da se je v njem razvijalo novo življenje, moje zdravje, moj čas, mojo ljubezen … Da bi imela ob sebi partnerja, ki tega ne zna ceniti? Da skriva stanje na banki, ker porabi denar za ljubice? Da me spravi v položaj, da se mi drugi posmehujejo, me pomilujejo??? Ne in še enkrat ne! Nisem večvredna pa tudi manjvredna od njega. Sem enakovredna.
Če nisem uradno poročena je to zato ker se NAMA ne zdi toliko pomemben tisti papir kot sam odnos. Če sem sigurna, da me ni prevaral? Ja sem. In verjamem, da je še dosti takih mož,.ki svojih žen, partnerk ne varajo. Hvala Bogu niso vsi enaki kakor tudi ne vse ženske. Tudi moški, ki varajo, pravijo da smo itak vse ženske enake! Torej? Si tudi ti med njimi? Jaz ne!
Nekaj razlogov, oz. nekaj cvetk prevaranih žensk in njihovega razmišljanja:
sodelavka – že 15 let jo vara ona pa mene ravno toliko čadsa sprašuje, kaj naj naredi medtem pa poizveduje in klicari ljubice, prosi in grozi … 15 let
Eks prijateljica mi je pred par leti zabrusila da hvala bogu da me ni poslušala naj se loči, ker je rešila svoj zakon in sedaj se imata rajši kot prej. Držita se za rokce itd. Medtem ko je on sedaj dosti bolj pretkan, ona si še naprej zdravi vnetja. Pa še ginekologa je menjala, ker ji je prejšnji dal vedeti, da se tovrstna vnetja dobijo od menjave spolnih partnerjev.
Ena je iskala svojega pri nas doma, ker naj bi baje prišel k mojemu na obisk. Ne marava, da naju kdo izrablja za njegove packarije, zato sem ji kar rekla, da je šel verjetno s ta novo ljubico kam v škodo. Pa drugi dan on stopi do mene in se mi reži. Dobesedno tako mi je rekel: kaj si mislila da bo tebi verjela?
Par mesecev nazaj mi je ena očitala, ker ji nisem povedala, da ima njen drugo. Pa sem ji rekla da zakaj bi ji , saj je itak vseskozi vedela, samo delala se je da ne ve, Da pač ni hotela vedeti in verjeti. Kar je tudi res. In od takrat naprej ne govori več z menoj,
Kar pa mi je dobesedno vrglo pokrov čez glavo: oni dan je prišel prijatelj mojega sina. Čeprav je vedel, da ga ni doma. Mulc star 23 let je kar sedel in molčal. Pa ga povprašam kaj je narobe. No ne bom pisala vseh podrobnosti. V glavnem je rekel da je do nedavnega po tihem sovražil očeta, ker je vsa leta varal mamo, sedaj pa da ne ve kaj čuti do mame prezir, sovraštvo. Ubogi fant je namreč slišal.kako se mama dobesedno ponuja očetu češ njo nateguješ, mene pa nočeš. Jaz sem čutila samo nemoč in jezo, bes, do nje in vseh teh žensk. Koliko bolečine je imel ta otrok v sebi. Namesto da bi punce osvajal in užival življenje, se ubada s tem.
Mene, sicer ne vem zakaj mene,so prizadele še te njegove besede:, “Moja mami ni moralna”
Dolgo sva se pogovarjala in sem zagovarjala njo in njega, ker sta pač njegova starša. Ko pa je šel stran, sem se vsedla in zašela pisati. Zato me niti najmanj ne ganjo vaše kritike. Upam samo, da se bo zaradi mojega pisanja vsaj ena zbudila. Pa ni važno ali se loči ali ostane s takim pezdetom poročena in si poleg njega ustvari svoje življenje. Pa ne da bi imela ljubčka. Lahko ga ima ali pa ne. Glavno da ne naseda več izguljenim foram in frazam in da se ne trpinči in ponižuje več.
Če vsaj ena nekaj naredi zase … bi bila vesela. In verjemite, niso vsi moški prasci kakor tudi ne vse ženske kurbice.
Ženske, začnite se spoštovati, ker če se same sebe ne boste, vas tudi drugi ne bodo. In ne tolažite se s tem, da so vsi enaki. NISO !!!
Draga leticia,
Iz tvojega prisrčnega smajlija je videti, da sklepaš, da sem ta mlada gospa s tremi otroci pravzaprav jaz. Ne skrbi, moja zgodba je še bolj dramatična. Je pa že preteklost. Sem srečno ločena. Zgodba, ki sem jo opisala je hipotetična, svoje ne bom navajala, ker razumljivo ne želim, da nas kdo prepozna. Hotela sem samo reči, da je najenostavneje reči, da smo ženske same krive, ker v zakonu nekaj ne štima, ker smo preveč neumne, da bi udarile po mizi, preveč naivne, preveč … Ampak vsi vemo, da je na milione takih zgodb po vsem svetu, ko so ženske skupaj z otroci ujete v nemogoče razmere iz katerih bi še tako rade ušle, pa ne zmorejo. Če jim že ne moremo pomagati, potem jih vsaj dodatno ne ponižujmo.
Sicer mi je tvoj prispevek všeč in se z njim strinjam.
Ne morem verjeti,kako lahko ena “trezna” piše gor tako z nizkimi udarci po prevaranih ženskah.Kot,da je vsaka prevarana umsko omejena,zaostala in brez hrbtenice.Skratka bolna na umu,ne vredna spoštovanja in ljubezni.Zdaj je treba prevarane ženske prezirati in jih še bolj poniževati,da je namen popoln?Takšno je “trezna”tvoje razmišljanje.
Tukaj zdaj se vidi tvoja duša in ves gnev do prevaranih žensk,ki si niso zmeraj same krive,da se jim to zgodi ali kar naprej dogaja,pa vedo ali pa jim je to samo sum ali prekrito dejanje.
Lahko je človek zmeraj pameten za druge,ko se pa samemu zgodi je pa čisto druga muzika.Ni tako enostavno,kot si ti to izpostavila.Daleč od tega.Zavedaj se,da človek,ne more v sekundi izruvati svojih čustev,svoje boli,ne moreš razmišljat,ker ti istočasno govori tako srce,čustva in razumska plat.To je boj,ki ga sam biješ znotraj sebe,svojega ognja.
Ne veš kaj te še čaka,ker še nisi preskočila zadnje mlake.
27 let ni neka garancija,da se ne boš kdaj znašla v položaju prevaranih.Zdaj si nekam visoka in važna,toda glej,da tudi tebi kdaj ne pade krona iz glave in če si jo boš nazaj nadela na glavo,se boš morala globoko prepogniti!
Verjamem,da nekoč,nekje in nekdaj tudi tebe čaka takšno izkustvo,da boš bolje ozaveščena.
Pusti drugim,da dihajo v skladu s svojimi odločitvami in izkustvi.Življenje vsakemu naloži samo toliko,kolikor lahko prenese in nikoli več.Potem lahko razumeš vsaj to,da kako moreš biti močan,da preživiš,preneseš,predelaš,oprostiš,dozoriš tako veliko osebno intimno izdajo kot je prevara.To so zadeve,o katerih težko sodi nekdo,ki v praksi ne ve kakšno moč imajo čustvene turbulence povezane s prevaro.
Nisem pa prepričana,če si ti tako popolno srečna v svoji zvezi.Nekaj mi govori,da nekaj manjka ali da je nekaj že preživeto.
Srečno vsem,ki ne varate in niste prevarani.Še več sreče tistim,ki se s to boljo srečujete sedaj in tistim,ki vas je strah,da se kdaj srečate s prevarami.
Ohoho, (kronično)trezna, pa misliš da si resnično trezna? Mogoče pa imaš slepo pego. Vsekakor si zelo nastrojena, na koga pa v resnici? Lahko daš roko v ogenj za svojega dragega? Za sebe v bodoče? Pa še to: tudi 27 let ne da nobene garancije za danes, jutri. Zdi se da imaš kar nekaj pod svojim predpražnikom. Mogoče se motim. Če boš temeljito pogledala, boš zagotovo kaj našla. Pa uživaj. (ampak ne v pljuvanju po drugih, v pometanju)