Najdi forum

Zakaj ste se zapletle z vezanimi moškimi?

Vem kakšno je večinsko mnenje MONovcev glede žensk, ki smo se zapletle z oddanimi, ampak tokrat me ne zanima vaše mnenje. Naj bo tema namenjena le tistim, ki smo to kdaj storile. Ostali pa prosim preskočite to temo.

V glavnem: tiste, ki ste že imele zvezo z nesamskim moškim, zakaj ste to storile?

Jaz osebno sem to storila, ker boljšega nisem dobila. Sicer ob začetku razmerja nisem vedela, da je poročen, ker je rekel, da je samski, ampak sem pa vedela, da ni za resno vezo in sem sumila, da z bivšo nima še vse rešeno. Če bi našla boljšega oz. če bi me boljši maral, seveda ne bi bila zadovoljna z nekom, ki jasno pove, da ni za resno vezo. Ampak, če se v to razmerje ne bi spustila, bi bila že 13 let brez objema, brez poljuba, brez seksa.
In ne, ne ni mi v čast, ampak rada bi rešila to težavo, da se resni ne zanimajo zame, da dobim le ostanke. Zato me zanima kaj je razlog pri drugih ženskah, da ste imele oz. imate razmerje z oddanimi?
Mogoče kaj podobnega kot pri meni?
Mogoče materalni razlogi?

Ostali pa prosim, tokrat ne pljuvat po takih ženskah in tudi ne pisat na temo kako smo naivne, neumne, pokvarjene, da ne spoštujemo same sebe in podobno.

Tega dejansko ne veš, to je le tvoja predpostavka. Tako si pa na račun vezanega moškega spustila marsikatero priložnost, ki je najbrž tudi sama nisi videla kot priložnost. Verjetno nisi spoznavala drugih moških, ko si bila z njim?

In še eno vprašanje: če se bo zopet pojavil vezani, se boš zapletla z njim?

Če smem: zakaj ste ženske tolk hude lovače, da vam vsi tipi pobegnejo in dobite ostanke…?
Treba je ljubiti, punce. Tudi za ženske to velja.

nova
Uredništvo priporoča

tadej, si ti ženska?
škoda, kje je tvoja izkušnja? Tema je namenja izkušnjam. Pa svoje nisi opisala.

Zato, ker je tako naneslo.. privlačnost je bila premočna… Nisem ena tistih, ki je mnenja, da je kriva ljubica, moški pa nedolžen.. lepo prosim, no.. Brez slabe vesti..

Milijonkrat sem se vprašala zakaj, pa odgovora še sedaj nimam. Prebrala na stotine tem na monu, da bi razumela, kar je težko razumeti. Lahko povem le kako. V tistem obdobju sem bila ravno dobro ločena, zaradi vseh spremljajočih težav pa tudi popolnoma ohromela. Ločitev ni bila posledica varanja enega ali drugega, pač prevelike razlike v značaju. Slab zakon je v meni na nek način ubil željo po spolnosti, biti z nekom. Bila sem prepričana, da sem svoje opravila in se mi je zdelo skoraj nemogoče, da bi še do koga kaj čutila. Prišla sem v novo okolje, kjer sva se spoznala. Ni sodil v krog moških, ki so mi bili do sedaj všeč, zato sem bila sproščena v pogovoru. Mislim, da sem ves čas v njem videla nekaj lepega, pa se tega nisem zavedala. Ko mi je enkrat pa le kapnilo, da mi je pravzaprav všeč in da me v bistvu osvaja, sem bila tako presenečena nad sabo, da se mi je zdelo, da sem zrela za v norišnico. Začelo se je razmišljanje, kaj narediti, izogibanje, pa vendar močna želja na drugi strani po spoznavanju. Po njegovem obnašanju sem sklepala, da je poročen. Doslej sem vedno striktno odgnala vsak poskus kakšnega vezanega tipa, to se mi je zdelo višek nespoštovanja. Povedala prijateljici, ki mi je seveda to norost odsvetovala. Nisem razumela kaj me vleče v to norost, ko pa sem imela že drugih realnih težav dovolj. Enkrat sem se odločila, da moram priti stvari na jasno, saj sem še vedno upala, da se mi vse to le dozdeva. Odločila sem se, da se mu ne bom več izogibala, ampak bom v vsaki situaciji ravnala tako kot čutim, ne glede na to kaj je prav ali narobe in tudi ne na posledice. Zadeva se je zelo hitro odvila in bil mi je všeč. Vedno bolj in bolj in nisem imela moči, da bi mu rekla, naj me pusti na miru, ker se bom zaljubila. povedal je, da je poročen in da se z ženo dobro razumeta. Sklepala sem, da imata odprt zakon, nikoli pa se nisem hotela pogovarjati o ženi in zakonu. Nekako sem pristala na to, da sva v bistvu f frenda, ki se občasno dobivata, pogovarjala sva se predvsem o meni, pri tem mi je bil v oporo. Čez čas sem izvedela, da žena pravzaprav nič ne ve o tem. Po eni strani mi je bilo to skrivanje muka, po drugi sem se trudila, da sem živela mimo tega. srečevala sem se z drugimi moškimi, resda se z nobenim nisem zapletla, ker sem bila pač čustveno z njim in se mi je zdelo, da bi s tem zlorabila svoje lastno telo. Spoznavala nove ljudi, hodila okrog, itd. Odločila sem se, da bom zadevo izživela do konca, ne bom pa vztrajala več kot dve leti. po enem letu je njegov zakon razpadel, žena se je zaljubila v drugega in dala vlogo za ločitev. Nekaj časa sva še vztrajala po starem, potem pa sva začela graditi odnos na drugih temeljih. Takrat se je začelo garanje in plačevanje cene za nazaj, pa tudi resnična odkritost. Včasih pomislim, da je bila to zgolj preizkušnja zame, če sem resnično pripravljena sprejeti vse v sledenju zvestobi do sebe. Nikakor pa ne mislim, da je varanje opravičljivo. Tudi njegovo ni bilo.

Jaz imam izkušnje, ko sva bila oba vezana, in bi ti več znala povedati s takega primera. Zdi se mi bistvena razlika, če si ti oz. eden samski in drugi ne. Malokrat slišimo, da bi se samski moški zapletel z vezano žensko. Tebe pa zanima, zakaj se samska ženska zaplete z vezanim moškim.

Ko sem postala spet samska, nikakor nisem iskala niti pristala na srečavanje z vezanimi moškimi. Tudi zanimali me niso, ker imam o sebi spoštljivo mnenje.

Na koncu pišeš, naj ti nihče ne piše o nespoštovanu same sebe… prav, pa ne bom. Je pa edini odgovor tukaj.

nevpletena, tisto, da ne pišite o nespoštovanju same sebe sem rekla zato, ker to je običajen komentar (poleg pljuvanja seveda) in vem, da je resničen. Mene pa zanimajo izkušnje, ker bi mi mogoče pomagalo rešit moje probleme v glavi.

nemirnakri, pri meni sicer gre delno za slabo vest, čeprav v končni fazi je varal on, ne jaz. Jaz sem bila samska in nisem začela jaz njega osvajat. Bolj me žuli dejstvo zakaj jaz to dopuščam: da privolim v razmerje, ki ni tako kot bi si ga želela. Predvsem me muči dejstvo, da nisem sposobna dobit boljšega.
Time to say goodbye, hvala, se mi je odprl še en pogled.

Jaz sem se zapletla njim preprosto zato, ker sem se vanj zaljubila tako močno, da me je dobesedno vrglo. Zaradi te moje ljubezni sem od okolice požrla že marsikaj, ampak jaz ga enostavno ljubim, še nikogar do zdaj ne tako. Nimam slabe vesti, ker vem, da svoje družine ne bo zapustil. Zaradi tega ga še bolj spoštujem. On je enostavno človek, ki bi si ga zase izmislila. V svoji vlogi trpim, ker vem, da se bo pač enkrat končalo, ampak…..

Spoštuješ ga? On vara svojo družino, a je to vredno spoštovanja??
Ti lolika pa namestno, da bi si našla samskega, leta zapravljaš za vezanega…

Klara_, ta tema ni namenjena, da ljudi obkladaš z lolikami in podobnim. Tema je namenja za izmenjavo izkušenj.
Prepričana sem, da bi zapletena tudi rada videla, da bi imela samskega moškega in prepričana sem, da je veliko komentarjev v tvojem stilu slišala, ampak to pač ne pomaga.

Pri meni se je v življenju zgodil velik zlom (dolga veza se je končala, smrt v družini, izguba službe…). Dolgo časa sem bila na tleh, nato pa sem se začela na novo sestavljati. Bivši je začel silit nazaj, pa ga nisem hotela, čeprav sem ga imela še vedno rada. Nato sem spoznala njega, se zaljubila na prvi pogled. Bila sem mu všeč takoj, ko sva se spoznala. In sva pristala skupaj. Razlog zakaj: zaljubljenost, priložnost, da prebolim bivšega in močna privlačnost. Vse skupaj je trajalo cca. 1 leto, zvedelo se ni za naju. Pred kratkim sva zaključila. Zakaj sva zaključila: končno sem se našla, začela sem se zavedati, da si želim resne veze in ne samo droptinic; poleg tega pa se je tudi on zresnil in postal vzoren mož ter očka. Danes sem še vedno samska, a mi ni več do tega, da bi bila še z njim, čeprav ga še nisem prebolela. Nekje nekadaj bo prišel mimo nekdo (samski), ki si bo želel biti z mano ravno tako kot jaz z njemu (upam, da ni to samo tolažba)!

Čeprav naj bi se javile le tiste, ki so bile ali so v taki vezi, se bom tudi jaz. Če bi se mi dalo ukvarjati z vezami, bi se definitivno odločila za vezanega. Zakaj? Točno bi vedela, da mi ne bi nikdar težil, da se preseli k meni, ne bi bilo skrbi zanj (beri: kuhanja, pranja, likanja, pospravljanja), tako mi ne bi bilo potrebno jamrati po MONU, kakšnega lenuha imam doma, kako je čustveno mrtev, kako samo še pirčka in gleda TV, mene pa zanemarja:). Tak bi se takrat, ko bi bila skupaj, maksimalno posvetil meni (jaz pa njemu, recimo), potem pa adijo vsak po svoje.

Nočem obsojat ampak odgovor zakaj je ravno v temle pisanju – od odnosov in sanjarjenja in zaljubljanja odvisna ženka. Sijajen uplen uza avanturic željega filača ega 🙂 In to je tudi eden od razlogov zakaj se jih toliko zaplete z vezanimi.

Ženske, ki ne vedo kaj je to ljubezen živijo od sanjarjenj in zaljubljanja! Ker enostavno nimajo pojma kaj je to realna ljubezen. Tko kot pijančki lađžje živijo v omami alkohola. Isto sranje samo drugo pakovanje!

Realni ljudje (beri okolica iz zgornjega posta), ki to bebavo lucidnost vidimo (saj tudi okokica ponavadi hoče pijačka spravit na zdravljenje, mar ne, razne drugih pijačkov, ki ga podpirajo, a ne?) pa seveda govorimo v prazno in pol se nam pač očita obsojanje. Ampak zgorni zapis je res krasna ilustracija ženske neumnosti in zboljenosti, tako krasna,d a bolj jasna ne bi mogla bit.

Trdo delo na sebi, abstinenca in zdravljenje od takšnih odvisnosti pa pripeljejo k spoštovanju same sebe in resnični ljubezni – zanesljivo! Trdo delo pa ni nekaj kar bi dišalo zasvojencem, niti slučajno…

to je odvisnost, veš v čem je problem tvojega posta? Napisala si kar je bil že stokrat napisano. Nisi pa dala nobenega pametnega nasveta kako to rešit? Praviš abstinenca. Jaz sem bila na abstineci 7 let. Potem pa je bila kriza prevelika. Želja po objemu prevelika, želja po poljubu prevelika in preprosto nisem več zdržala.

zato sem bila jaz s porocenim…

Resničnim genijem najbolj zagrizeno nasprotujejo povprečneži (Albert Einstein)

Glej “to je odvisnost”, tudi jaz sem prebrala že veliko kvazi psiholoških priročnikov na temo odvisnosti od odnosov, pa še zdaj ne vem, kaj konkretno pomenijo sledeče floskule:
– imeti se rad
– trdo delo na sebi
– resnična ljubezen

Za sabo imam dolgoleten zafuran zakon, dokler nisem srečala svojega ljubljenega, nisem bila zaljubljena približno 20 let. Torej nisem odvisna od zaljubljanja, od sanjarjenj, niti od odnosov. Sem precej realno na tleh in upam, da bom sčasoma sprejela filozofijo življenja, ki jo ima moj ljubi in sicer; živi za ta dan, ker ne veš, če bo kdaj jutri. Privošči si, kar ti življenje ponuja, če s tem nikomur ne škodiš. Tedaj bom res v sebi svobodna.

A ti zafurana res dejansko misliš, da s temule nikomur ne škodita? Me res zanima, kaj bi njegova družina rekla, pa kakšni tvoji otroci ko bi vedli, s kom se njihova mama peča… no toliko o škodovanju…

Pa da se pustitie toliko trpeti v takih odnosih, če veste, da ne bo vaš!Kje je logika, zakaj? Leta minevajo, on vas drži in zarad njega ne morete oditi, ker ste preveč zaljubljene….namesto da bi vas držal nek samski in dajal ista čustva nazaj.

Kdo pravi, da ne dobimo ljubezni nazaj?

metka**, obsojat je lahko, svetovat pa je težje. SPloh, če nisi nikdar kaj podobnega doživela. Veš zapletena in jaz in še katera drugega, bi bile vesele, če bi znale drugače. Zato, če imaš nasvet kako popraviti v svoji glavi, kar na plan z njim.
Veš jaz sem naredila po sistemu, ker sem bila toliko in toliko let bosa, ker nisem dobila celih čevljev, sem vzela rabljene, ponošene, ker je bilo to vseeno bolje kot biti bosa. Vesela pa bi bila novih čevljev, takih s pravo številko, samo ne znam si jih dobiti. Zato prosim tu gor za nasvete. Pljuvanja, obsojanja pa ne rabim.

New Report

Close