Pred letom in pol sem spoznala moškega, malo mlajšega od sebe. Že kmalu sem(sva) ugotovila, da imava veliko skupnega. Mirne duše lahko rečem, da je ni teme, o kateri se ne bi pogovarjala. Ker imava istega mobilnega operaterja, ki omogoča zastonj pogovore, ne mine dan, da se ne bi že po telefonu pogovarjala vsaj uro, pogosto celo dlje. Zaupava si marsikaj, zase lahko rečem, da mu lahko povem »vse«, rekla bi, da je tako tudi z njegove strani.
Po naravi sem zelo družabna, imam veliko stikov z drugimi ljudmi, z njimi se tudi precej družim, vendar še nisem srečala človeka, s katerim bi lahko imela tak prisrčen in iskren odnos. Oba sva poročena, meni je malo čez 50 let, on je 8 let mlajši. Najini družini se poznata, družimo se, vendar o »količini« medsebojne komunikacije ne govoriva na glas. Iskreno in zelo od srca ga imam rada in ne predstavljam si, da bi ga kakorkoli izgubila.
Ko sem nekoč v neki družbi povedala, kaj imam in da sem (sva) zaradi tega prijateljstva zelo srečna, mi niso verjeli.
Pa me zanima, kaj menite vi? So tovrstni odnosi med dvema človekoma, ki nista istega spola res tako nenavadni, da so zato videti nemogoči?

ne vem kaj te muči, sama si živ dokaz je to možno,…ženske imate pse za prijatelje, a moškega pa bi ne mogle imeti? (seveda velja tudi obratno)

Hahaha…tale primerjava je hecna:)). Pes je človekov najboljši prijatelj. Zakaj že? Ker je tiho in če uveljavlja svojo volje, je takoj poklopljen. Je vodljiv, zato je lahko najboljši prijatelj:)). Moški ste pa razmišljujoča bitja, s svojo hrbtenico, s svojim mnenjem:)…zato ne vidim primerjave:)).

Hahaha…tale primerjava je hecna:)). Pes je človekov najboljši prijatelj. Zakaj že? Ker je tiho in če uveljavlja svojo volje, je takoj poklopljen. Je vodljiv, zato je lahko najboljši prijatelj:)). Moški ste pa razmišljujoča bitja, s svojo hrbtenico, s svojim mnenjem:)…zato ne vidim primerjave:)).[/quote]

ljubezen je slepa, prijateljstvo se trudi da ne vidi ničesar..prijatelj je iskren, vdan in izobražen..vsaj dve od teh lastnosti lahk pripišemo tud psu, torej?

Moški razmišljajo predvsem s spodnjo glavco zato je pa z njimi res težko bit prijatelj….Ko jim uidejo vse sive celice dol nimajo več ne hrbtenice, in tudi o razmišljujočem bitju ni več ne duha ne sluha. Se pa strinjam, da se z mnoškimi da čudovito pogovarjat in razpravljat o življenju dokler imajo sive celice v zgornji glavi…prav zato bi jih ženske res rade imele za prijatelje.

Ko bi take socialistke razumele da je tista spodnja glava tudi njihova glava, morda ne bi tako tolkle po njej. 🙂

hmmm, takšno razmišljanje je dokaz, da obstajajo tudi ženske, ki lahko zadovoljijo samo spodnje glavice. torej vse velja tako premo, kot obratno sorazmerno.

Meni se ne zdijo nenavadni, še manj nemogoči.

Sicer je pa že Japkica povedala, da je vse relativno… in vsakomur je namenjeno svoje.

Nič ni narobe s takim prijateljstvom, če le partnerji vedo o količini in vsebini vajine komunikacije. V obratnem primerju pa je to varanje.

Kakšno varanje, če se pogovarjata???

ne!!

Menim, da ni možno. Pred nekaj leti sem mislila, da tako prijateljstvo lahko obstaja, a sem nakdadno spoznala, da sem se zmotila.
Prijateljevala sva cca 5 let, oba sva bila takrat še vezana. Potem pa je on spoznal neko žensko, s katero se je zapletel, ločil in se z njo lani tudi poročil.
Meni je ves čas tajil in lagal, češ, da me ni hotel prizadeti (??)
Kakšen teden pred ločitvijo pa me je povabil na večerjo in mi želel vse razložiti.
Bila sem globoko prizadeta, a ne zaradi njegove ločitve, temveč zaradi laži !!
To, da mi je ves čas lagal in me prepričeval, da s tisto žensko “nima nič”, je bilo odločilno, da sem še pred večerjo vstala od mize in odšla.
Od takrat naprej so najini odnosi strogo formalni. Zaradi laži, ki so me prizadele bolj kot bo kdajkoli razumel, danes dvomim tudi v vse ostalo, kaj je naju vezalo.

Sicer pa lahko tudi vsi ostali, ki imajo negativne izkušnje, pritrdijo, da tudi prijateljstva med osebami istega spola največ grdega doživijo zaradi istih razlogov.
LP

Pogojno je možno, a malo verjetno.
Se mi pa to zdi nenavadnao-moški pri 42 si običajno ne išče družbe 50 letnic, so zanj prestare (prosim, ne vzemte osebno). Razen če je gay, ali aseksualen (mogoče celo impotenten) ali pa ima kakšne druge interese (informacije, denar..).

2x sem prebrala in žal ne razumem, v čem je tukaj problem? 🙂
Vidva sta bila prijatelja, on je bil poročen, nato spoznal drugo žensko, se ločil s prejšnjo in poročil s tanovo… Kaj točno te je v tem tako zelo prizadelo? Tud ne vem, zakaj te je on kao moral prepričevat, da s tisto žensko nima nič… Kaj ima to veze z vajinim prijateljstvom? Kaj tebe kot prijateljico briga s ktero žensko je on poročen, ktero obdeluje v postli in s ktero nima nič???

Varanje zato ker so pogovori zaupne narave in ker so vmes skrivnosti, o katerih partnerji ne vedo nič in ker so pogovori skrivni. Kjer je prijateljsto “čisto”, skrivanje ni potrebno. Kako bi bilo če bi oba doma povedala kaj se gresta? Bi vajina partnerja vajino prijateljstvo sprejela in razumela? Lahko pa se poizkušata postavit v vlogo vajinih partnerjev in pomislita kako bi se počutila v njuni koži. Res pa je tudi da ima vsak človek svoja merila in vrednote.

Tole temo smo že “reševali”!

Jaz trdim, da je možno!

Jaz osebno sem ravno,zaradi tako tesnega prijateljstva izgubila prijatelja.Jaz sem stara 34 let on 39 let,oba imava že družino,on dva otroka jaz enega malega.Vedno sem mislila kako sem lahko srečna da ga imam,super poslušatelj,super človek,…in vse naj,naj.Ko sem spoznala svojega moža se je njemu podrl svet.Nisem mogla verjeti,da se to dogaja,po eni strani sem bila srečna,zaljubljena,po drugi žalostna,ker sem končno spoznala da so njegova čustva do mene globja.Sama do njega nisem čutila neke privlačnosti.Vsak sva šla svojo pot,se videvala na cesti a prijatelja nisva bila več.Ko je prišla njegova poročna sobota sem mislila ,da bom od žalosti umrla,srečna zanj a žalostna zaradi naju,šele takrat sem spoznala kako zelo ga imam rada.Minilo je kar nekaj časa,ko sva se dobila na kavi in se po dolgem času spet pogovarjala.Ne dolgo nazaj sva si priznala svoja čustva.Svojega moža zelo ljubim in nikoli ga ne bi prizadela a če bi se lahko vrnila nazaj,……ljubim tudi njega,tako kot on mene,….ostalo je samo na eni kavi,ker če bi jih bilo več bi bilo prizadetih preveč meni in njemu dragih ljudi,mogoče nekoč v drugem življenju:))

smo na nočni. Beremo. debatiramo. Kregamo.
Menimo, da prijateljstvo med moškim in žensko ni možno. Ne v taki obliki kot gospa opisuje.
Nemogoče. Med spoloma vlada magnetizem. Privlačnost. želja po dotikih. Prej ali slej se lahko zgodi, da prestopita rubikon. Potem to ni več prijateljstvo.
nekateri so mnenja, da je možno le, če eden ljubi, drugi izkorišča, išče koristi. drugače pa ne.
vprašanje: kako je lahko takega prijatelja, ki je poročen, sredi noči prositi za uslugo?
nemogoče.
žal nam je za vas, draga gospa.

Če bi gospa ki je to temo načela bila povsem brez pomislekov in prepričana da to kar počne ni v ničemer sporno potem ne bi pisala na tale forum.

Tudi za ženske velja da ne smejo samo na seks mislit.

Kaj pa če v kompletu z vsem ostalim…pol je ok?:))