Najdi forum

Pravi prijatelj-ali ti še obstajajo?

Mene samo zanima, nekaj stvari glede te teme? Ali t.i pravi prijatelji še sploh obstajajo? Ne mislim na tiste znance, ki jih imamo le za preganjanje dolgega časa, ampak na tiste, ki ti stojijo ob strani ne glede na vse? Jaz takšnega še nisem spoznal !!
Imam 18 let in res nisem imel sreče z prijatelji..? Imel sem kar nekaj prijateljev v prejšnih obdobjih, a so se ti izkazali kot le navadni izkoriščevalci! Npr. vedno sem bil pobudnik vsega jaz, kamorkoli smo šli sem vse drobnarije placeval jaz! Ampak pustimo to, za to sem kriv največ sam, ker si pač nisem vzel pod drobnogled določene stvari…
In kolikor opažam, sem že obupal nad vsemi predvsem pa nad t.i pravimi prijatelji, ki jih je čedlje manj.. Zanima me kako vi ocenjujete prave prijatelje, oz. kje najdete takšne prijatelje?!

Bil bil vesel vašega mnenje in odgovora!
LP!

So. Ne veliko, so pa.

Kje jih najdem? Ne vem… nekatera prijateljstva se vlečejo še iz otroštva, druga iz šole, kakšno se sklene tudi kasneje. Npr… ena bivša je zdaj že leta in leta taka prijateljica.

Jih pa ne ocenjujem, ne razmišljam zakaj in kdo v resnici so. Vsakdo izmed teh par ima svoj prijateljski obraz, ki ga poznam, z drugim se ne obremenjujem.
Pa kakšnega nisem videl že več kot leto, vendar vem, da če ga kaj rabim, lahko pokličem kadarkoli. In ja… tudi če nič ne rabim, oz. le družbo za na bicikel ali za na pijačo.

No, mene so pa izkusnje izucile, da je bolj malo pravih prijateljev in se tisti, ki so zelo dolgo uspesno nosili maske le/teh, so ob prvi moji tezavi ali pa nesreci stisnili rep med noge. A saj ves kako pravijo, tako se ucimo…sama vidim, da je moj edini pravi prijatelj moj moz. Bolje en sam dober prijatelj kot pa 10 laznih.

nova
Uredništvo priporoča

Rok-1
Ja super zate! Ampak to ni bil ravno odogovr na moje vprašanje! To so zate verjetno znanci, s katerimi si le kratiš čas… Sprašujem za prave prijatelje za katere, si siguren da se lahko na njih nasloniš..?

Vilja tako je vedno bilo, naši najboljši prijatelji so in vedno bodo naši najbližji( bratje,sestre, mame, očeti ipd. ) ! Ampak za njih si lahko siguren da te ne bodo razočarali..

Prej ali slej se prijatelji izčistijo na prijatelja in “špricer” prijatelje!
Po šestih letih mi je od vseh, s katerimi prijateljeval ostal le tisti v katerega sem malce dvomil!
Lepo ga je imeti, čeprav le enega!!!!

NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!

Ne. sploh ne – to sem pisal o PRIJATELJIH. Pravih. Tistih, ki so me podpirali, ko je zgledalo da me bo pobralo, tisti, ki bi mi odstopili sobo, če bi ostal na cesti, tistih ki bi mi prišli na pomoč tudi stotine km daleč peš.
Torej je bil to točno odgovor na tvoje vprašanje.

Znanci & pivski kolegi so pa drugo. Na tiste se ne zanašam.

@Paco Moralles
Vse 5. Vedno sem pravil bolje imeti 1 pravega prijatelja kot pa 100 lažnih !


@Rok-1

Aha pol pa super! Si eden izmed redkih, ki je našel tiste res ta prave prijatelje! 🙂

..se strinjam z Rokom-1…ni nujno ,da se z pravimi prijatelji videvaš in srečuješ redno,da se vsak dan slišiš z njimi..važno je ,da veš ,da obstajajo in da se lahko zaneseš na njih…srečen je lahko tisti,ki jih ima…

Jaz sem svoje prave prijatelje spoznala šele na faksu, torej imaš še nekaj let “fore”. ne vem, verjetno je to povezano z drugačnimi pričakovanju, kot sem jih imela v OŠ, SŠ … Na “prave” ljudi lahko srečaš povsod: na tečajih, v službi, na izletu, v hribih … kjerkoli že, samo odpret se moraš.

Ko si že starejši, prideš v službo, se tudi s temi pravimi prijatelji ne moreš srečevati tako pogosto kot si se med faksom, s tem se moraš čimprej sprijazniti. Ne meriš kvalitete prijateljstva po pogostosti srečanj, ampak po kvaliteti časa, ki ga preživite, ko ste skupaj.

Prijatelji v nekem postizobraževalnem obdobju (tam od 25 let dalje) ne zavzemajo več tiste intentitete, ne moreš kar poklicat in se v vsakem trenutku zmenit za “kavo” ali pohajkovanje po štacunah – tega luksuza ni. Kar pa še ne pomeni, da je čas za objkovanje česarkoli. Ker takrat, ko se zopet dobite, je pa toliko bolj luštno. In nenazadnje prijateljevanje ni visenje za vratom in dihanje za ovratnik, ampak preživljanje prijetnega časa drug z drugim. In tudi, ko boš imel težave, ne boš zato poklical frenda iz sosednjega mesta, ampak boš probleme reševal na samem mestu in s tistimi ljudmi, ki se jih to zadeva. Verjetno ima to veze tudi z odraščanjem in zrelostjo.

@prfumček

Ne se ne morem nekako strinjat s teboj! Govorim o tem, da ko se nekaj z nekom zmeniš, za kakšno neobvezno pijaco ali kaj podobnega, pričakuješ, da se bo dogovora držal.. Ne pa na tisti dan ko se zmeniš, se ti enostavno hinavsko ne oglasi na telefon in s tem dejansko, če se lahko po domače izrazim brije norca iz tebe… Če ti je pravi prijatelj ti kaj takšnega zagotovo ne bi naredil za nobeno ceno. Mislim da je dejstvo to, če si predober do nekoga te bo znal pošteno izkoristit, prijateljstvo je le enostransko, druga stran pa to dobroto pošteno izkoristi! In če blizu živimo, brez kakšnih obveznosti, ne vem no…

pravi prijatelji… ki ti stojijo ob strani ne glede na vse…

zmoreš ti to? nikoli razočarati nikogar? mislim, da se pravi prijatelj pojavi, ko obupaš, da bi sploh kdo zmogel to biti.

ko hkrati verjameš in zaupaš, da ti bo nekdo stal ob strani, če boš to potreboval. pa ta nekdo ni nujno, da bo vedno isti, niti ni nujno, da bo tvoj pravi prijatelj. bo pač nekdo, ki te bo v danem trenutku začutil in čutil s teboj.

Leto več sm imela od tebe, ko sm ugotovila, da pravo prijateljstvo očitno ne obstaja in od takrat naprej imam še samo kolege… Pa čeprav so se pol še našle osebe, ki so men imele oz. me imajo za prijateljico, so oni zame le kolegi…

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Vse, kar se ti dogaja, je posledica tvoje odločitve. Če označuješ druge okoli sebe le kot kolege, si jim pripravljen pokazati samo del sebe, jih postaviš na drugo stran ‘zidu’. Ko srečam take ljudi, jim pustim njihov svet in se ne trudim z ogovarjanjem, saj menim, da je taka njihova želja.

Ne bom rekla, da so možna prijateljstva, sklenjena enosmerno – še zlasti so odbijajoče take osebe, ki niso spontane. Pa vendar ti je včasih nekdo zelo blizu, skupni so vama prebliski in kdaj se vama nehote porodijo iste pripombe. Že misel, da nekomu izrečeš (tako, kot je pisal Rok-1): “Če me boš potreboval, me lahko kadarkoli pokličeš.”, pomeni, da si tudi ti pripravljen nekaj narediti zanj. Dajanje je vedno izhodišče.

Ko pa si sam na drugi strani in ko imaš zadržek, ali nekoga ‘nadlegovati’ s svojim problemom, družbo, pomisli: “Bi ga sam zavrnil, če bi mi rekel, da me potrebuje?”

Ja, obstajajo prava prijateljstva, kjer brez pomisleka pokažeš sebe. Merilo zanje ni pogostost videvanja, prej sorodnost duš. In tisti enkratni občutek, ko se tudi po več mesecih srečata in nadaljujeta pogovor, kot bi ga začela včeraj …


Žal nisi sposobna imeti prijatelja!

NE RABIM POTRDILA, DA SEM NEUMEN, IMAM POTRDILO O DRŽAVLJANSTVU!

Očitno so možna enosmerna in tud osebe, ki imajo men za prijateljico, me lohk kadarkoli pokličejo in to vedo…

Ne, ne bi zavrnila osebe, ki bi me potrebovala in jim stojim ob strani, ko me potrebujejo…
Je pa tko, da ne govorim o sebi… oz. le do določene meje… Pa večina teh ljudi me pozna že leta in leta, a me hkrati ne poznajo nič 🙂 Sej pravim, v starih časih so me ljudje poznali, dokler nism ugotovila, da so ta t.i. prijateljstva bazirana na drugačnih temeljih kot sm si jst predstavljala, da naj bi prijateljstvo bilo…

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

Tvoja izbira je seveda lahko kakršna hočeš; moje mnenje ob tem pa je, da si na tak način precej zapiraš tudi možnosti do tistega prijateljstva, ki bi bilo mogoče zgrajeno na tebi všečnih temeljih.

Tvoja izbira je seveda lahko kakršna hočeš; moje mnenje ob tem pa je, da si na tak način precej zapiraš tudi možnosti do tistega prijateljstva, ki bi bilo mogoče zgrajeno na tebi všečnih temeljih.[/quote]

Ni več meni všečnih temeljev, ker so to bile le najstniške iluzije :)) Pač tko nekako k otroci verjamejo v pravljice… :)) Zdej sm pa sam mal starejša in modrejša, da vem, da pravljic ni :)))

******************* flo ********************* [img]http://shrani.si/f/2/12B/5r2DR1v/ezgifcom-resize.gif[/img]

eehhh, tega ti pa ne verjamem… Najbrž ni več tistih idealističnih temeljev – so pa kakšni drugačni. Verjetno celo boljši in realnejši.

P.S. Pravljice pa so. Take, kot si jih sama pišeš. Čarobnost se da videti tudi v košenju trave..

Flo, mi verjameš, da marsikoga poznam bolj, kot bi si želel sam – a tega na pokažem, še manj razlagam, ker vem, da bi se čutil nekako ‘ogroženega’? Se pa v resnici kdaj zgodi tudi, da ravno zato, ker ga poznaš, na nek način želiš, da znanstvo ostane samo na tej ravni …

A tukaj govorimo o prijateljstvu in obenem tudi o lastnih predstavah, kaj naj bi prijateljstvo sploh bilo. Nič ni izgubljenega, še manj zamujenega, še vse nas čaka – med drugim tudi srečanja s krasnimi ljudmi.

Vse, kar se ti dogaja, je posledica tvoje odločitve. Če označuješ druge okoli sebe le kot kolege, si jim pripravljen pokazati samo del sebe, jih postaviš na drugo stran ‘zidu’. Ko srečam take ljudi, jim pustim njihov svet in se ne trudim z ogovarjanjem, saj menim, da je taka njihova želja.

Ne bom rekla, da so možna prijateljstva, sklenjena enosmerno – še zlasti so odbijajoče take osebe, ki niso spontane. Pa vendar ti je včasih nekdo zelo blizu, skupni so vama prebliski in kdaj se vama nehote porodijo iste pripombe. Že misel, da nekomu izrečeš (tako, kot je pisal Rok-1): “Če me boš potreboval, me lahko kadarkoli pokličeš.”, pomeni, da si tudi ti pripravljen nekaj narediti zanj. Dajanje je vedno izhodišče.

Ko pa si sam na drugi strani in ko imaš zadržek, ali nekoga ‘nadlegovati’ s svojim problemom, družbo, pomisli: “Bi ga sam zavrnil, če bi mi rekel, da me potrebuje?”

Ja, obstajajo prava prijateljstva, kjer brez pomisleka pokažeš sebe. Merilo zanje ni pogostost videvanja, prej sorodnost duš. In tisti enkratni občutek, ko se tudi po več mesecih srečata in nadaljujeta pogovor, kot bi ga začela včeraj …[/quote]

Vse kar se dogaja je posledice tvoje odločitve? Sorry ampak s tem se nikakor ne more strinjat! Moja odločitev definitvno ni da me negdo, izkoriščal, brez svojega zavedanja da to ta oseba počne! Nikakor pa ne more nihče triditi da je enostransko prijateljstvo sploh prijateljstvo!
Če obupaš nad dostimi ljudmi, ki so ti bili nekoč “prijatelji”, potem enostavno zgubiš voljo za iskanje drugih, kajti pričakuješ novo porcijo razočaranja!
Vem da bom nekoč imel sreco, da najdem mogoce kaksnega tapravega prijatelja, no pustimo casu cas!
Sicer pa je bolje bit sam, kot pa imeti takšne ljudi ki ti serjejo po glavi, te izkpriščajo in se ti za tem hinavsko smejijo! Vsaj jaz tako mislim…
Sicer se pa s tabo flo definitvno ne morem strinjat!

New Report

Close