Najdi forum

Zopet so se mi pojavile bolečine pod pazduho na levi roki, boli me večkrat ob prsih na obeh straneh. Kost na pršnem košu imam občutek kot da je debelejša. Vratne mišice imam večkrat otrdele. Velkikokrat pa dobim popolnoma mrzle roke. Vsi TSH testi za ščitnico so dvakrat v redu. Nevrolog, tirolog, revmatolog niso ugotovili nič pametnega. Magnetna resonanca vratu je pokazala zožani spinalni kanal, ampak ni kritično. UZ srca in obremenitveni test OK.
Ne vem več kaj naj. Hodim vsak dan minimalno 1 uro, jem vitamine, pazim pri hrani… Fiziatrinja ni ugotovila nič posebnega, razen da imam manjšo gibljivost vratu. Roke pa dobim mrzle večkrat na dan…na konceh so prsti rdeči, potem pa so proti dlani beli..pa malo potne ratajo roke včasih..pod pazduho pa seveda še kar boli na levi strani (že kako leto)…pritisk si merim, zgornji je včasih celo 110, večinoma pa je okoli 100 zgornji. Utrip je največkrat okoli 65 do 75, ob izjemah pa čez 80.
ker zdravniki ne ugotovijo vzroka, vsi pravijo stres …ali je otrdevanje mišic na vratu, mrzle roke, včasih potne, včasim malo tesnobe…ali so to znaki stresa ? poskušam zdravo živeti, hoja minimalno eno uro na dan…vitamini, prehrana..poleti sem imel sicer hujše obdobje, ko sem bil bolan kak mesec in pol z opisanimi znaki tudi vrtoglavica…sedaj mi gre na bolje, vendar dobim izbruhe zgoraj navedenih znakov večkrat malo bolj intenzivne, mrzle roke pa vsak da večkrat..Zdravniki pa ponavadi rečejo stres… Prosim, če ima kdo podobne izkušnje naj se javi..

Lepo pozdravljeni,
hvala za vaše vprašanje. Lahko vas potolažim, da je takšnih kot ste vi, kar precej. Predvsem zaradi dejstva, da je 80% vseh bolezni posledica stresa. Vaš zdravnik ima torej prav. Vsi specialisti, ki niso odkrili ničesar pametnega, kot pravite vi, imajo tudi prav. Stres se namreč v naše počutje (in življenje) zaje na takšen način, da ga praviloma ne znamo dekodirati. Čutimo samo, da nas boli v križu, podpazduho in prsih (kar navajate tudi vi). Ko sem prebirala kakšne težave imate, sem tudi sama prišla do zaključka, da so težave posledica stresa. Velika težava pri stresu je to, da se lahko tako »skriva«, da izvidi ničesar ne pokažejo. Ker gre za bolečine, ki jih fizično ni možno dokazati, nas lahko tudi okolica ne razume (in nas hitro označijo za nekoga, ki ves čas jamra in tudi zdravnik lahko kdaj pride do zaključka, da je nekdo hipohonder).

To kar opisujete vi (trde in zakrčene mišice, mrzle in potne roke, tesnoba), so znaki stresa. Nekateri stres zaznamo tako, da smo nespečni, drugi v obliki skrbi in strahov, tretji v obliki bolečin in glavobolov. Pravzaprav sem vesela, da niso našli ničesar pametnega in da vam niso predpisali zdravil, ki bi vam lahko tudi škodila (zaradi veliko stranskih učinkov), saj je odgovor v vašem primeru relativno enostaven: potrebujete odgovor, kako se rešiti stresa. Veliko slovenskih zdravnikov z veseljem priporoča Dominor (www.dominor.si), saj je povsem varen in zelo učinkovit. Klinične študije so pokazale, da v roku desetih dni zmanjša fizično bolečino za 54%, zniža stanje napetosti za 37% in za kar 73% izboljša počutje.

Če vas več zanima o tem, kako Dominor deluje, vam seveda lahko več povem, ko se spet slišiva.
Priporočam vam, da še vedno nadaljujete z gibanjem, saj to kratkoročno sprosti stresni hormon – kar pomeni, da ponovno napolnite telesne »rezerve«. Poleg tega pa poskusite tudi z Dominorjem, ki dejansko deluje na vzroke stresa in odpravlja težave, ki so z njim povezane. Le-tako boste, dolgoročno, telesu vrnili prejšnji elan.

Pozdravljeni,

Zanima me ali se lahko dominor jemlje kot dodatna terapija z antidepresivi. Namreč moje telo je popolnoma pregorelo od stresa in strahu. Moja diagnoza je anksioznost in panična motnja. Posledica vsakodnevnega strahu in vsega skupaj so kronične bolečine kot so vsakodnevni glavoboli, bolečina pri srcu, ki seva v levo roko (predvsem ta mislim, da je od pretiranega strahu, saj me večkrat tako ponoči kot podnevi stresne nek strah in na tem mestu zaboli, tako, da je sedaj bolečina ves čas prisotna), želodčne težave in splošna utrujenost in še bi lahko naštevala. Tudi jaz sem bila na velikih preiskavah, ki pa so bile vse b.p.

Hvala, Lp

nova
Uredništvo priporoča

Prisrčen pozdrav tudi z moje strani,

Dominor lahko jemljete kot dodatno/podporno terapijo vaši. Glede na diagnozo, lahko rečem, da je Dominor povsem primerljiv z zdravili – kar se tiče zniževanja stopnje anksioznosti. Ima pa to prednost, da ni nobenih stranskih učinkov in je res povsem varen; tj. ni navajenosti in odvisnosti. Prav zaradi Dominorjeve učinkovitosti in varnosti, ga priporočajo tudi slovenski zdravniki in določeni psihiatri. Študije niso pokazale reakcij in kontraindikacij z ostalimi zdravili. Kot sem že omenila, pa tudi določeni zdravniki kombinirajo Dominor in antidepresive ali anksiolitike.
Glede na naše spremljajoče (fizične) težave bi vam priporočala, da vsaj 10 dni Dominor zaužijete dvakrat dnevno – enkrat zjutraj in enkrat zvečer (nekje 3 ure pred spanjem). Po začetnem jemanju, pa preidite na kapsulo dnevno, in sicer jo vzemite zvečer. Tako boste zvečer prekinili to anksiozno zanko, v katero ste ujeti zdaj. To pomeni, da se boste bolj kvalitetno naspali, zjutraj pa boste imeli več energije in več notranjega miru (strahovi in skrbi bodo počasi postajali manjši in obrobni).
Se vaši strahovi proti večeru stopnjujejo oziroma kdaj (v katerem obdobju dneva/noči) so težave najbolj izražene?

Zanima me, če ste mlajši in je le-to botrovalo, da se je zdravnik, glede na diagnozo anksioznost in panična motnja, odločil za antidepresiv? Katerega uživate?

Želim vam lepo soboto, čim več energije in volje, da premagate trenutne ovire.
M.

Gospod Slavc, malo sem še pobrskala, kaj bi lahko bilo.

Že včeraj, ko sem vam odgovarjala, sem pomislila na fibromialgijo, ki je vedno posledica stresa. Sam stres simptome tudi poslabša, zato je smiselno, da resnično zagrabite stres “za roge” in ga skušate čim bolj optimalno zmanjšati.

Za lažjo odločitev pripenjam spletno stran društva za fibromialgijo:
http://www.skufmslovenija.org/

Prepričana sem, da lahko dolgoročno stres zmanjšate tudi z Dominorjem (pozanimajte se pri svojem zdravniku):
http://www.dominor.si/

Vesela bom vaših povratnih informacij in dodatnih vprašanj.
Želim vam lepo soboto.

Pozdravljena,

Stra sem 29 let. Prvi znaki pa so se pokazali že pred petimi leti in sicer z nenadno slabostjo, občutkom, da bom samo skupaj padla in umrla. Pri meni je ta slabost trajala 24 ur na dan. Potem, pregledi, ki niso ničesar pokazali in pa zdravljenje z antidepresivi, s katerimi žal nisem imela uspeha. Stanje se je po letu dveh nekoliko umirilo, vendar strah ni nikoli izginil, letos pa so se mi pojavile nove težave. In sicer že od začetka se mi kažejo predvsem telesne težave. Ko sem uspela obvladati napade slabosti so se pojavile absence. In sicer za trenutek me zmanjka v glavi. To se dogaja čedalje pogosteje, vensra MRI glave je b.p. Če bi Vam naštevala, kaj vse se dogaja z menoj bi predolgo trajalo, v glavnem imam kup telesnih težav, za katere zdravniki pravijo, da so psihičnega izvora, jaz pa ne najdem vzroka zanje. Že zjutraj me stresni in zatišči pri srcu nek strah, pa ne vem zakaj. Ko je najhuje se počutim, kot da mi bo od znotraj telo razneslo, najraje bi skočila ven iz telesa…ne vem kot mi nekaj ne bi bilo prav, zraven me obliva slabost in čudni občutki, takrat predvsem občutim strah pred smrtjo, ker setako tudi počutim, da bom samo umrla. V glavi imam čuden občutek…skratka..katastrofa. Včasih si rečem pa kaj ti je spet, daj me že pusti na miru, pa me ne uboga. Tudi anksiolitiki mi ne pomagajo najbolje, v bistvu skoraj nič, razen da zsapim za kaki dve uri, pa še takrat me zbujajo omenjene težave. Trenutno pa jemljem Coaxil samo po pol tbl, ker imam že tako težave s težo 168 cm, 50 kg kljub normalnemu prehranjevanju, stranski učinki pa mi takoj udarijo na slabost in posledično neješčnost. Upam, da nisem preveč zakomplicirala, vendar toliko stvari se dogaja, da jih v temle pismu ne morem strniti v eno kratko vsebino.

Hvala,LP

Hvala za mnenje. me veseli, da obstaja ta forum. bom poskusil dominor. zdravnik mi je že rekel, naj jemljem antidepresive. naj probam pač, če me bo nehalo boleti. meni pa tako poskušanje nima smisla. če imam otrdele mišice, na otip, si te bolečine vendarle ne domišljam…

Draga Desert Rose,

se mi je zdelo, da ste mlajši. Glede na težave, ki ste mi jih opisali, bi optimalno zdravljenje predstavljali anksiolitiki, ki so zelo učinkoviti pri zmanjševanju strahu, panike in nenehnih misli o smrti, ničvrednosti in občutkov, da boste kar izginili, če zatisnete oči. Velika »omejitev« anksiolitikov je v tem, da se jih navadite (tj. od njih postanete odvisni) že po eni škatlici. Prav zaradi tega, anksiolitike predpisuje predvsem starejšim, mlajšim pa raje predpišejo AD, vendar le-ti delujejo posredno in traja kar nekaj časa, da sploh pomagajo.

Kar precej slovenskih zdravnikov in psihiatrov svetuje Dominor, saj je varna in naravna alternativa anksiolitikom. Dominor zmanjšuje strah, tesnobo in negativne misli – je povsem primerljiv z zdravili – vendar nima stranskih učinkov. Dominorja se ne navadite in od njega niste odvisni.

Priznati moram, da trenutni letni čas za vse tiste, ki občutite tesnobo in strah, ni najbolj primeren, saj je vedno več teme. Ponoči se strahovi namreč še krepijo, kar je povezano z biokemičnim delovanjem možganom. Priporočam vam, da poskusite z Dominorjem (glede na izraženost vaših simptomov vam svetujem dve kapsuli dnevno – eno zjutraj in eno zvečer), prav tako pa si poiščite t.i. antistresno lučko PER 3 (zdaj jo imajo tudi že pri nas). Tudi dr. Marušič jo je priporočal. Ker boste bolj izpostavljeni svetlobi, se bo tudi v možganih začelo vzpostavljati ravnovesje. Poskusite pa lahko tudi tako, da vsaj 20 minut dnevno nosite očala z rumenimi stekelci.

Vse dobro.
Javite se še kaj (lahko mi pišete tudi na [email protected]).
Mia

Pozdravljeni Slavc,

mišice imate otrdele in zakrčene, ker je to njihov odgovor na psihično počutje. Napetost se kopiči v telesu – nekateri imajo bolečine v vratu in križu, drugi glavobole, vi pa zaznavate boleče mišice.
Zdravniki radi svetujejo AD, saj do nedavnega (dokler na slovensko tržišče ni prišel Dominor) niso imeli alternative. AD delujejo posredno in traja nekaj časa, da se pokažejo pravi rezultati. Dominor so znanstveniki razvijali prav za zmanjševanje stresa, torej je delovanje direktno in resnično učinkovito.
Z gibanjem in optimizmom pa kar nadaljujte.

M.

pozdravljena!

stara sem 23 let in moje zivljenje je nenehan stres. Ze ko pomislm da neki moram narediti, me zgrabi panika. zacele so se mi pojavljati želodčne težave in vrtoglavice. zdravnik me je secer narocil na gastroskopijo ker so bolečine neznosne. imela sm ze pregled srca, in razultat je bil na moje ne presenečanje, prehitro bitje srca. nevem kako nj se znebim stresa in misli na probleme. vse se je zacelo ko sm kupila avto in sicer 2 leti po opravljnem izpitu. ze sama misel da se moram vsedet v avto me razburi, ko pa sm enkrat v avtu ni panike, znajdm se v vsaki situaciji in, vem da ne ogrozam nobenega v prometu. res nevem kako nj se znebim tega strahu, ki je res nepotreben in se sama sebi že zdim smešna.

ze vnaprej se zahvaljuem za odgovor

Lep pozdrav,

strah, ne glede na objektivno smešnost, za tistega, ki doživlja ni smešen. Teorija stresa pravi prav to: različnim ljudem se lahko zgodijo enake situacije, pa odziv ne bo enak. Nekaterim velik stres predstavlja javni nastop pred 150 ljudmi, nekaterim pa vožnja v avtomobilu. To kar resnično šteje, je naš subjektivni odziv. In če se pri vas pojavi panika in bolečine, ko ste v avtu, je to zelo resno. Smiselno je, da skušate najti vzrok in se panike znebiti.
Možgani so sicer zelo pametni, vendar se ji da vedno narediti še pametnejše. Sami ste omenili, da je avto za vas znak, da je čas za paniko (dobesedno). Vaši možgani takrat dajo znak, da ste v stresu, da se mora telo pripraviti na boj. Spremeniti morate samo to, da vaši možgani, ko ste v avtu, ne dajo znaka, da je čas za paniko.
Tu pa nastopi rahel paradoks: možgani v stotinki sekunde ocenijo (tega se mi ne zavedamo), da je čas za strah, za paniko, za stres in pošljejo znak telesu, da se mora na ta boj pripraviti. To je refleks, ki nam je (človeški vrsti) pomagal preživeti. To je refleks, ki se zgodi v sekundi. Potrebno je naučiti možgane, da ne sprožijo te avtomatične reakcije, ko ste v avtu. Racionalno vam je jasno, da je ta strah smešen, čustva pa vas ne ubogajo.
Dominor omogoča to, da se avtomatična reakcije ne sproža, saj deluje na uravnavanje občutkov v možganih. To pomeni, da v času, ko bi vas bilo strah in bi se v možganih tvorilo več prenašalcev negativnih občutkov (ti pa sprožijo paniko in strah), ohranja ravnovesje – tako vas možgani podpirajo in ne sprožijo avtomatične reakcije.
Bolečine so verjetno posledica stresa in kontinuirane napetosti. O tem smo že kar nekaj rekli: ko smo v stresu, se poviša vrednost stresnega hormona kortizol, kar ima dolgoročno negativne posledice. Pred kratkim sem se pogovarjala z priznanim slovenskim kardiologom prof. dr. Starcem, ki mi je razložil, da je srce v času stresa zelo obremenjeno in da seveda ne deluje »pravilno«. Tudi sam je mnenja, da je kar 90% vseh bolezni, težav in bolečin posledica stresa.

Zato vam (in vsem nam) priporočam, da odpravite vzroke za stres.
Javite se še kaj.

Želim vam lep vikend.
Mia

sem mati 21 letnega sina, kateri ima ze nekaj mesecev tezave,ki so podobne tesnobi in panicnim motnjam.Pogosto, skoraj vsak dan se pocuti izcrpan, utrujen, veckrat tozi, da ima neko zaporo v grlu, otrdel vrat in napetost vglavi.Zaradi teh tezav se je zacel izogibati prijateljev, boji se,da mu bo slabo, ko bo prisel med njih.Nekaj dni ne more jesti, pravi, da ima obcutek, da ga bo zadusilo, ko kaj popije ali pogoltne kak koscek hrane.Imel je ze tudi nekaj napadov, ki so trajali nekaj minut,kar brez vzroka mu je postalo slabo v zelodcu,srce mu je razbijalo, cutil je mravljince v rokah,mocno se je ustrasil.Po vseh teh napadih je bil zelo izcrpan. Tozi tudi,da ga veckrat pece zgaga in ga napihuje.Zelo je negotov in ne razume, kaj se z njim dogaja.Misli, da je kaj resneje bolan.
lepo vas prosim za nasvet, kako naj mu pomagam. zaskrbljena mati
,

Lepo pozdravljeni, najlepša hvala za vaše vprašanje. Tudi jaz imam vprašanje za vas: kaj se je v zadnjih mesecih spremenilo v življenjskem stilu vašega sina? Ali je izpostavljen več pritiskom? Ali je bolj “zasut” z delom? Ti podatki so zame zelo pomembni, saj lahko le-tako najdem močne vzroke za spremembe v počutju vašega sina. Glede na simptome, ki ste jih opisali, bi – v tem trenutku, ker nimam vseh informacij – lahko rekla, da je vaš sin preutrujen, ker je izgorel, morda se je pojavilo kakšno prehodno anksiozno stanje.

Simptomi, ki jih navajate (predvsem težave s prehranjevanjem), nakazujejo, da gre bolj za izčrpanost kot anksioznost. Glede na mladost vašega sina sem prepričana, da verjetno vzrok ni fiziološki, ampak bolj psihološki. Tudi razbijanje srca je posledica psihičnega pritiska in ne gre za kardiovaskularne težave. Svetujem vam, da se pogovorita in morda odpravita tudi h kakšnem psihologu, ki bo skozi pogovor hitro ugotovil, za kakšne težave gre. Mislim, da gre za prehodne težave, ki pa jih je treba vzeti resno. Predvsem zaradi tega, ker ga v tem trenutku precej hromijo pri vsakodnevnem življenju (izčrpanost itn.) in ker tudi sami misli, da gre za resno bolezen. Kot sem vam napisala, sem mnenja, da vaš sin ni resneje bolan.

Pogovorita se. Upam, da se vam bo zaupal on odprl. Če ne, pa pojdita k psihologu ali k zdravniku, ki bo naredil določene preiskave, za katere sem prepričana, da bo izvidi pokazali, da je vse v najlepšem redu.

Želim vam lep preostanek popoldneva. In tudi vi pazite nase…

P.S.: Ko bi boste povedali več o življenjskem slogu vašega sina, pa vam bom lahko dala tudi kompleksnejši odgovor.

lep pozdrav!
imam že par let probleme s strahom počasi se mi je stopnjeval nisem se upal do trgovine v avtu me je preganjal strah in še bi lahko našteval! me pa najbolj zanima če ta strah lahko kako odstranim ali olajšam da bi se bolje počutil star sem komaj 21 let pa že imam take probleme pa si ne znam razložiti zakaj se mi je vse to začelo dogajati nikoli nisem imel neke velike stresne situacije! psihiater mi je predpisal cipralex tablete ki sem jih jemal vsak dan ampak manj kot polovičko tableta in moram reči da mi je zelo olajšalo situacijo! se ba bojim jemati tablete in iščem čim bolj naravno sredstvo proti tej paniki! upam da mi boste vi znali odgovoriti na to vprašanje!

za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem! lep dan vam želim!

Lep pozdrav, vaš psihiater vam je predpisal antidepresiv, ki na zmanjševanje občutkov tesnobe in panike (kot posledica/odgovor vedno večje tesnobe) deluje posredno. Za vašo težavo bi bili zelo primerni tudi anksiolitiki, ki pa jih zdravniki ne predpisujejo radi, saj imajo veliko neželenih učinkov (navajenost in odvisnost). Svetujem vam, da z zdravljenjem nadaljujete toliko časa, kot sta se dogovorila. Da bi se dolgoročno lahko izognili napadom panike, je smiselno, da zdravljenje nadaljujete tudi s terapijo. Priporočljiva je kognitivna terapija (o tem povprašajte svojega psihiatra). Anksioznost se lahko začne v začetku dvajsetih let in če je ne zdravimo uspešno, se lahko še stopnjuje. Najbolj učinkovita metoda je kombinacija zdravil in psihoterapije. Poskusite lahko tudi z Dominorjem, ki neposredno zmanjšuje občutke strahu, tesnobe in panike.

Želim vam veliko moči in verjamem, da vam bo uspelo.

Pozdravljeni!

Teden dni se mi dogaja da me bolijo roke in noge oz. kot da bi imela mravljince v sklepih.
Sem nervozna, ponoči ne spim zdi se mi kot da mi bo razneslo glavo. Imam tudi zelo bel jezik.Ko zjutraj vstanem mi je zelo slabo. Kot da bi pojedla kaj pokvarjenega. Če hočem kaj prebrati me zelo bolijo oči.Na splošno sem bolj utrujena kot ponavadi. Strah me je da imam MS. Potem pa samo premišljujem o tem in je še toliko slabše. Ali je možno da je to od stresa in da si sama povzročam namišljene simptome?

Hvala za odgovor!

Seny, prenehajte razmišljati o MS, ker ne gre za to – temu se reče izgorelost, stres, ki se je pokazal že na fizičnem telesu. Sama sem dve leti nazaj po že tako stresnem življenju doživela še hud šok (dogodek), ki mi je celo življenje postavil na glavo. Postala sem neznansko utrujena, preganjale so me prisilne misli, mravljinci v rokah in nogah, slabost, neješčnost, bolečine in trd vrat, migrenski napadi, ničesar si nisem zapomnila, bolečine v sklepih in kosteh, trzajoče mišice, krči, nespečnost, tesnoba, razbijanje srca, omotica, pekoč občutek po obrazu in lasišču, stiskanje čeljusti, izgubila sem moč glasu, izogibala sem se ljudi, kar naprej jokala… pa še kaj sem pozabila – z eno besedo depresija:-)… do diagnoze sem po vseh mogočih preiskavah (kri, ščitnica, nevrokirurgija, magnetna resonanca) prišla sama, ker moja zdravnica ni pomislila na kaj takega. Tako sem šla na terapijo z AD in v treh mesecih se mi je stanje popolnoma uredilo… sem pa potem nadaljevala z zdravljenjem še 5 mesecev, tako, da je celotno zdravljene trajalo 8 mesecev.
Tako kot že ga. Mia Bone svetuje je pomembno, da se zdravljene z AD kombinira še z psihoterapijo, saj se le tako naučimo obvladovati svoja čustva, se jih zavedati in jih znati obrniti na pozitivno. To je zelo pomembno! Brez tega se boste tako kot jaz čez leto dni zopet znašli v isti situaciji! Zdravniki kar prepogosto predpišejo AD in ne razumejo, da se zadeva potem ponavlja in je lahko doživljenska, če človek vzporedno ne predela in odstrani vzorce – strahu, skrbi, ki nas delajo nesrečne, nestrpne, ohromele, negativne – vse to pa potem vodi do depresije. Človek mora postati vladar ne samo svojega telesa ampak misli in čustev, ki jih rojevajo misli! Samo tako lahko postanemo spet zdravi – zdrav duh v zdravem telesu!
Sama sem se zaradi napačnega pristopa k zdravljenju – samo AD ponovno znašla v tej luknji – ampak se tokrat ne dam in grem do konca! Jemljem dominor – 2x dnevno, zjutraj najprej peljem otroka v šolo, potem pa grem na pol ure hitre hoje, da poženem kri po žilah in se nadiham svežega zraka, potem še par pozdravov sonca in 10 minut meditacije – se stuširam in potem akcija – delo… Kadarkoli me zagrabijo slabe misli jih obrnem – takoj v pozitivne, vsak dan se zahvalim vesolju za vse dobre stvari, dogodke in ljudi ki so okoli mene, govorim si besede – sem močna, popolna, zdrava, pozitivna, čudovita, miroljubna, ljubeča, vesela… sem zakon in bom zmagala:-)
Ne, ni lahko, če kdo misli tako… to je red, disciplina, vztrajnost in predvsem potrpežljivost, da zna človek pri sebi ceniti majhne, drobne spremembe, ki pa bodo nekega dne velike, čudovite spremembe – na duhu in telesu:-)
Bodite močni in naj vas ne bo ničesar strah! Strah je votel, okrog ga pa nič ni! Zavedajte se, da vas je strah tistega kar “mogoče” bo – kar je strah samo plod vaše domišljije – ničesar ne moremo spremeniti kar se je zgodilo v preteklosti in ničesar ne moremo spremeniti kar bo v prihodnosti – samo v tem trenutku živimo in ta trenutek živimo – tukaj in zdaj – na prihodnost ne moremo vplivati pa če nas je strah do onemoglosti ali pa če mirno in sproščeno živimo.
Tako, dragi sotrpini:-) nekaj vzpodbudnih besed za vse vas, vsak od vas je pomemben in eden in edini svoje vrste, vsak je del nečesa in naj bo to nekaj lepega, čudovitega, veselega, energije polnega:-)

Pozdravljeni,

Stara sem 22 let in od marca dalje se je moje življenje obrnilo na glavo. Vse se je začelo z napadom, ko mi je iz čistega miru srce pospešilo utrip na 150, bilo mi je slabo, vrtoglavica, skratka obup. Tisti teden sem bila 4x na EKG-ju, kjer je vse kazalo ok. Naredili so mi test za ščitnico, krvne strdke, itd. Vse je bilo ok. Napad se mi je ponovil še 2x vendar zopet vse OK. Po vsakem napadu me je bolel prsni koš, tresla sem se, bilo mi je slabo, bila sem izčrpana. Vse to naj bi bil vzrok more preobremenjenosti, kar je res ker veliko delam, poleg tega pa tudi tesnobi, ki je nastala ob smrti prijateljice,ki je življenje izgubila v februarju. Sedaj se je bite srca umirilo in napadov nimam več, me pa muči neverjetna tesnoba, strah, negativne misli..to pa ponavadi vedno pospremijo tudi bolečine v želodcu, prebavne motnje, pomanjkanje apetita, nespečnost in kot nekakšna trema. To se mi večinoma dogaja v večernih urah. Čez dan pa se mi velikokrat zmravljinčijo roke.

Zelo me je stah in nevem kaj naj storim. Nevem kje naj iščem vzrok mojemu počutju in ali bo zadeva kdaj minila.. Prebrala sem da ste nekaterim priporočala Dominor, mislite, da bi bilo uredu tudi zame? Se ga da dobiti v prosti prodaji?

Hvala za odgovor!

Lepo pozdravljeni,

zahvaljujem se vam za vaše vprašanje. Po prebiranju vašega e-sporočila, v katerem ste zelo nazorno opisali vaše težave, bi vam svetovala obisk psihologa, ki bo po pogovoru z vami ugotovil, če se je stres že razvil v bolezen. Zelo stresni dogodki (izguba darge osebe in dolgo trajajoča preobremenjenost) lahko privedejo do hujših težav. Sploh v primeru, če stresa ne upravljamo. Včasih slednje ni najbolj enostavno, ker nimamo energije in volje, vendar jo je treba najti in se aktivno soočasti s stresnimi situacijami. Smiselno bi bilo, da stopite do psihologa. Ker se včasih lahko zgodi, da na prvi obisk čakamo kar nekaj časa, je v tem obdobju smiselno, da začnete z uživanjem Dominorja. Pomagal vam bo, da se boste znebili občutkov tesnobe, napetosti in živčnosti. Postopoma boste pridobili tudi energijo in voljo, da boste lahko spremenili obstoječe strategije soočanja s stresnimi situacijami. Dominor je povsem varen in nima neželenih učinkov. Smiselno je, da ga zaužijete nekje 3 ure pred spanjem).

Za vse dodatne nasvete sem vam vedno na voljo, vesela pa bom tudi vaše povratne informacije. Javite se ponovno, ko se boste posvetovali s psihologom.

Želim vam lep in miren dan,
M.

Pozdravljeni

Star sm 22 let in imam kar nekaj problemov. Pod očesom (levim in desnim, desnim bolj izrazito) čutim nekakšno mravljinčenje in trzanje živca, opazil pa sem tudi rdečico. Prav tako pa mi živci trzajo po celem telesu, kar je zelo moteče. Včasih se opazim, da sem dobesedno ves napet, se pravi da z rokami vedno tiščim k telesu tako močno da me že kar boli. Glede tega sem obiskal zdravnika kateri me je napotil k nevrologu, vendar je bilo vse brez problema. Povedal mi je, da je možno, da so težave pogojene s stresom. Ker na to stvar nikoli nisem gledal iz tega zornega kota, sedaj velikokart opazim da so simptomi najhujši, ko sem v službi ali v središču pozornosti. Takrat postanem ves živčen, z očmi začnem begati po prostoru, pod očesoma pa čutim mravljinčenje, koncentracija pa je tako kot vedno pod ničlo in težko sledim pogovoru. Ko pa sem pri delu, na to pozabim oz. simptomi izginejo. Opazil sem tudi da diham zelo neenakomerno, plitko. Bitje srca pa je včasih pospešeno brez pravega razloga. Ta zadeva se vleče že več kot eno leto in medtem je moje družabno življenje zelo zapadlo. Kljub iskanju simptomov po internetu ne najdem ničesar kar bi se enačilo z mojim stanjem. Zanima me ali je stres povzročitelj ali kakšna bolezen.

Vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč!
LP

New Report

Close