Užaljenost kot sredstvo dresure
Opažate, da vas ljudje okoli vas dresirajo s tem, da igrajo užaljenost, ko jim karkoli ni prav? Jaz imam že nekaj časa občutek, da mi nekdo to dela, ampak zdaj sem pa zihr. Bi to pričakovala od ženske, ne od moškega. Zdaj sem pa jaz užaljena, res sem. Je dejansko to elegantna tehnika, da ti nobeden ne sme nič reči. Ti si takoj užaljen. Zato vsi s teboj delajo v rokavicah. Kaf frapirana sem, čeprav že dolgo to na nek način vem. Jaz sem res mislila, da to delajo ženske.
si pomislila, da ti mogoče hoče nakazat, da nekaj čuti do tebe? da je nebogljen na nek način in da ga boli, če ga prizadeneš.
mogoče pa ne pozna druge poti, kako bi ti sporočil, da mu nekaj pomeniš, da je navezna nate?
in najbrž tudi išče pozornost pri tebi s tem obnašanjem.
da bi to delal iz dolgčasa, skoraj ne verjamem…
mogoče pa ti ne upaš odpreti oči? ne vem…
pozdrav
Poznam in se uprem takšni dresuri. Midva sva imela težave zaradi tega. In še kar nekaj moških, ki jih poznam, je prehitro užaljenih. Z moškimi je treba včasih delati v rokavicah a tako, da jih zraven nežno poliraš, le ogroženi se ne smejo počutiti. Pa dober timing moraš izbrat. Se pa mi zdi, da smo tudi ženske takšne.
Sem bila uspešno zdresirana, ja. Prizadet srček ob vsaki malenkosti, joj, kako smo trpeli. Ničesar nisem mogla reči, ne da bi bil on na robu solz, in to govorim tudi za takšne banalnosti, kot je metanje smrdljivih štumfov v koš za perilo. Kje so potem še hujše stvari.
Izgubila sem sebe, postala ena druga oseba – in to niso bile spremembe na boljše. Takoj razčisti, da naj preneha s tem imidžem nežne dušice, ali pa…
jaz sem bila dolgo časa taka. doma, ko sem bila prizadeta, razočarana.
tudi v začetni fazi odnosa sem bila dostikrat taka, ko se mi fant ni opravičil, pri problemih, ki jih je delala bivša.
to so me doma tako naučili. svojega mnenja nisem smela izrazit, čustev tudi ne kazat (ker vse so imeli oni prav, celo kaj jaz čutim so bolj vedeli). to je bil obrambni mehanizem, zapiranje vase. pogosto so mojo žalost potem označili za kuhanje mule, skreganost z njimi, celo vzvišenost, užaljena visoka dama.
danes vem, da se je bolje pogovoriti.
ti pa veš, ali gre res za izsiljevanje (jak, ja to je taka prefinjena metoda) ali se je človek le zaprl vase in mu lahko malo pomagaš – da ga izbezaš ven?
Včasih je bilo to orodje žensk, zdaj moški špilajo užaljenost.
Kuha mulo moški, ne bo se pogovarjal, užaljen. Zoprno je res.
Potem naslednjič sem raje tiho, mu ne rečem nič, da mi ne kuha mulo. Se zato moram strinjat, se dresira na tak način. Ni pa fer. Če bi se dva tako obnašala, gresta jutri lahko narazen.
Uf, imam taščo in tasta, ki sta užaljena za vsak napačen vzdih vsakokar, sta boga revčka, vsi ju teptajo, prav vsi.
No, v resnici je pa tako, da ima tašča tako strupen jezik, da bog pomagaj, udriha po vseh, jamra, noben nič prav ne nardi, pa sam ona vse ve.
Tast pa tut eno samo ljubo jamranje in čustveno izsiljevanje vseh bližnjih. Uf…. naporni so taki ljudje, ja. Nič se ne da zmenit, lhko sam kimaš, ali pa tvegaš izbruh….