Forum: Čustvena inteligenca, komunikacija in odnosi

Medsebojni odnosi in komunikacija. Kako se obnašati in kaj reči v določenih situacijah? Kako izboljšati komunikacijo/odnos na splošno? Kako pogovor obrniti tako, da v njem pridemo dalje in ne ponavljamo že »100-krat« izrečenih in slišanih stvari, ponavadi obtožb drugega? Kako pregovoriti šefa, da se bodo »stvari odvijale po vaše« in kako dopovedati sodelavcu, da naj vas vendar posluša? Vprašajte in poskušali bomo pomagati.

Moderator:
Bostjan_Topovsek
Boštjan Topovšek
Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja 

Odnos tašča-snaha

Nova tema
Default avatar ely1 18 Jan 2008 11:59

Lahko bi napisala dolgo pismo, apmak bom pizkušala nekolik skrajšati...
Zmožem sva poročena leto in pol, imava trimesečno hčerko in živiva pri njegovih starših. Pravzaprav pri njegovi mami, njegov oče je pred štirimi leti umrl, njegova sestra pa nekoliko prej. Vse skupaj je normalno zelo potrlo tako mojo taščo kot moža. Res ne morem razumeti kaj vse doživlja imam pa včasih občutek da skozi to nekoliko izsiljuje sina(mojega moža) in tekmuje za pozornost. Glede na to, da pomaga pri vsem mogočem si nekoliko prisvaja pravico da se vtakne kamor ni potrebno. lahko rečem, ne čutim neke družinske intime. Iz moje starni pa je prisotno neko domotožje, sem se res težko ločila od doma in to se je poznalo v začetku tudi na mojem počutju. Torej kje naj postavim mejo, da se bo tašča še vedno počutila sprejeto, da pa se ne bo vtikala prav povsod in moža imela za sinčka ki ima dve leti, kako naj se rešim občutka, da sem za vso njeno nesrečo kriva jaz, ker sem se poročila z njenim sinom in seveda nisem optimalna nevesta in kako naj se izognem njenemu ljubosumju do mojih staršev ko prihajajo na obisk in nič kaj rada ne vidi da prihajajo-bilokateri obiski iz moje strani. Pri vsem tem pa najbolj trpi m,oj mož, ki hoče da vse štima in se noče več izpostavljati. Še ena zadeva je aktualna. KO sva se odločila za poroko, sta mož in tašča sama začela s preurejanjem stanovanja v spodnejm štuku, nisem dala nobene pobude, kje naj bi bila. Meni je važno da sva skupaj sem rekla. Tašča se je sama odločila da se preseli v spodnje stanovanje, najina družinica pa ostane v nadstropju. Zdaj je to problem, češ da je spodaj bolj temno, da je majhno (60M2), da se sliši ropot...Prosim za kakšno mnenje. LP Ely

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Trd oreh 18 Jan 2008 12:06

Po moji izkušnji je to eden najtrših orehov v odnosu.

Če ti napišem na kratko: spoštuj svoje občutke in zavedaj se da boš zaradi njih naletela na neodobravanje pri tašči in sinu.

Vedi tudi, da je čustvena povezava med mamo in sinom močna, morda močnejša kot je vajina. Zakaj? Zato ker sta onadva v odnosu že desetletja, vidva šele leta, mama je pa itak posebna ikona v življenju vsakogar.

Vendar vztrajaj, če ne boš večno nezadovoljna. Bodi jasna, odločna, pa ravno dovolj "groba". V nekem trenutku je potrebno tašči "zapreti" vrata, možu pa "ponuditi" možnost da se odloči ali mu je več mama ali družina. Če mu je drugo, bo tudi mami dovolj vljudno postavil meje.Če boš začutila da je mama alfa in omega, si oplela :(((


Veliko uporabnega piše o tem na forumu partnerska in družinska svetovalnica.

Le pogumno.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Korl 18 Jan 2008 17:08

[quote ely1]Lahko bi napisala dolgo pismo, apmak bom pizkušala nekolik skrajšati...
Zmožem sva poročena leto in pol, imava trimesečno hčerko in živiva pri njegovih starših. Pravzaprav pri njegovi mami, njegov oče je pred štirimi leti umrl, njegova sestra pa nekoliko prej. Vse skupaj je normalno zelo potrlo tako mojo taščo kot moža. Res ne morem razumeti kaj vse doživlja imam pa včasih občutek da skozi to nekoliko izsiljuje sina(mojega moža) in tekmuje za pozornost. Glede na to, da pomaga pri vsem mogočem si nekoliko prisvaja pravico da se vtakne kamor ni potrebno. lahko rečem, ne čutim neke družinske intime. Iz moje starni pa je prisotno neko domotožje, sem se res težko ločila od doma in to se je poznalo v začetku tudi na mojem počutju. Torej kje naj postavim mejo, da se bo tašča še vedno počutila sprejeto, da pa se ne bo vtikala prav povsod in moža imela za sinčka ki ima dve leti, kako naj se rešim občutka, da sem za vso njeno nesrečo kriva jaz, ker sem se poročila z njenim sinom in seveda nisem optimalna nevesta in kako naj se izognem njenemu ljubosumju do mojih staršev ko prihajajo na obisk in nič kaj rada ne vidi da prihajajo-bilokateri obiski iz moje strani. Pri vsem tem pa najbolj trpi m,oj mož, ki hoče da vse štima in se noče več izpostavljati. Še ena zadeva je aktualna. KO sva se odločila za poroko, sta mož in tašča sama začela s preurejanjem stanovanja v spodnejm štuku, nisem dala nobene pobude, kje naj bi bila. Meni je važno da sva skupaj sem rekla. Tašča se je sama odločila da se preseli v spodnje stanovanje, najina družinica pa ostane v nadstropju. Zdaj je to problem, češ da je spodaj bolj temno, da je majhno (60M2), da se sliši ropot...Prosim za kakšno mnenje. LP Ely[/quote]


Kitiš se s tujim perjem, uredi (kupi) si svoje stanovanje.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mimicika 18 Jan 2008 18:08

mOJ POGLED NA TO TEMO:

Ti si odraščala v svoji družini,kjer so bile vaše navde,običaji,prilagajanja...itd in to od otroštva.
Tvoj mož je odraščal in živel v drugi družini z njihovimi navadami,običaji,vzgoja...itd.Skratka vsak v svojem okolju.Kot ,da imata vsak svoj unikatni paket življenja.Posledica vajine ljubezni sta ta dva paketa se združila.Za vse vas je to nekaj novega;zate,moža in taščo.Prilagoditi treba nove navade,običaje,komunikacija.Saj veš,vsaka družina zase se razlikuje.Zate ,ki si vstopila v njihovo družino je najtežje.Spoznavaš in sprejemaš nov svet okoli sebe,medtem ,ko mož in tašča,spoznavata te in učita se živet z novim članom(ki je prišel iz drugega okolja).To ni enostavno,verjamem,da je težko.Vsem trem.Mož in tašča se na hitro dogovarjata(saj se že desetletja poznata).Verjemi,da te tudi ona dva ocenjujeta vsak pri sebi,kot ti niju.Tašča je mama možu.In ona se ima za večno mamo,ker dejansko je.No,da ne bom preveč nakladala.
Poskušaj vsakič vzeti za izziv,tvoje preizkušnje,misli usmerjat v pozitivno.Seveda,če je na splošno komunikacija ok.To se ne da uredit čez noč.Čas pokaže svoje.Pa veliko potrpljenja in samospoštovanja.
srečno

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
 
Default avatar ely1 18 Jan 2008 23:34

Ga. ali g. Karol. Tudi ta varianta obstaja in ni nemogoča. Lahko bi si prav tako uredila stanovanje pri mojih starših, samo da potem bi bila moja tašča sama v gromozanski hiši. Bi vi bili sposobni kaj takega narediti?...Toliko o perju. Včasih je resnično bolje biti na majhnem, skromnem in svojem, odraščala sem prav v takih pogojih, tako da mi to ni tuje. Mi pomenijo veliko medsebojni odnosi, vem da bi mož rad poskrbel tudi za svojo mamo, saj je edini ožji sorodnik. Priznam pa, če se bi mož odločil da gre najina družinica< na svoje ne bi niti za minuto oklevala.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar midva sva bila sposobna to narediti 19 Jan 2008 09:52

Midva sva to naredila: si uredila dom v majhnem stanovanju, stran od ene in druge mame, medtem ko njegova mama živi zdaj sama v ogromni hiši.

Dejstva pa so taka: dogovarjali smo se o tem, da bi jaz prišla živet v njuno hišo (dograjevala in urejala sta jo sama, saj je njen mož umrl pred 15 leti). In da bova midva stanovala spodaj (kjer je bilo potrebno še dokončati), ona pa bo sama zgoraj (kjer sta doslej živela skupaj). Mene je sicer močno skrbelo, kako bi to funkcioniralo, glede na to, da je mama svojega sina doslej obravnavala praktično kot svojega življenjskega partnerja - stalno kovala načrte, kaj bosta še delala na hiši in kdaj, kam bodsta šla na obisk, kam po opravkih - skratka tu ni bilo prostora za drugo življenjsko sopotnico, bi si ga morala šele izboriti, in to od tašče. No, potem jaz nisem našla službe v njegovem kraju, on je bil s svojo tudi močno nezadovoljen in si je našel mnogo boljše delo v mojem kraju in se je odselil k meni. Doma je bila najprej katastrofa, mati ni znala niti plačati položnice, napolniti mobitela, naravnati termostata za gretje, in še sto drugih vsakdanjih stvari, saj se doslej za to ni zanimala in ni imela nobenega interesa, da bi se zdaj pa začela. Najhuje pa je bilo, da se je obnašala, kot da ji je sin umrl, ne pa da se je odselil dve uri vožnje daleč. Začela so se čustvena izsiljevanja: ko sva prišla čez vikend dol, tudi zato, da bi moj opravil vse, kar se je čez teden pri hiši nabralo za naredit, skoraj ni spregovorila, držala se je strašno nesrečno, kot da ji hočeva ne vem kaj hudega. Ko so prišli kakšni ljudje na obisk, je vsa oživela od topline in prijaznosti, za vse jo je imela, le za lastnega sina ne.

Sčasoma se je vendarle do neke mere postavila na noge, odnosi so se približno normalizirali, videla je, da v bistvu niti ni tako zelo sama, saj smo ji v primeru resnične potrebe vedno na voljo, slišimo se praktično vsak dan, sin pa v bistvu še vedno skrbi za hišo, čeprav ji ni več ves čas na voljo kot brezplačna delovna sila za vse njene muhe v stilu 'ne, ta grm tam pa ne spada več tja, daj izkoplji ga in prestavi ga tri metre bolj levo'.

Zavedava se,da bo v primeru bolezni ali onemoglosti katere od najinih mam potrebno zanjo bolj poskrbeti. A trenutno sta obe bolj kot ne zdravi in samostojni in sposobni samostojnega življenja. Pa ne vidiva nobene potrebe po tem, da bi se v svojem življenju že zdaj s tem omejevala. Eno so potrebe, drugo so pa želje naših staršev.

Vajin cilj naj bo, da si ustvarita resničen in globok intimen odnos, za to pa rabita nekaj zasebnosti v vajinem življenju. Če je tvoj mož vsakodnevno obremenjen s 'služenjem' svoji mami, mu najbrž zate ne ostane kaj dosti interesa in energije. Jaz na tvojem mestu bi vsekakor vztrajala na tem, da si ustvarita svet, v katerega nobena mama ne bo imela prostega vstopa in glavne besede. Če to ni možno v hiši tvojega moža, pa pač nekje drugje. Če hoče resnično biti mož svoji ženi, se bo enkrat moral čustveno odlepiti od svoje mame.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar enabejba 19 Jan 2008 09:59

Ely1!
Ma res si faca. Pri eni ali pri drugi mamici si bom uredila domek, da slučajno ne bom nekje daleč živela brez pomoči ali da se slučajno ne bom doživljensko zakreditirala (kot vsak normalen delaven človek!) in si nekaj privoščila.
Potem pa se ne pritožuj nad stanjem kakršnega imate in zavedaj se, da nikoli ne boš ustvarila zdravega družinskega vzdušja dokler boš tako razmišljala in tako živela kakor živiš.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Korl 19 Jan 2008 15:25

[quote ely1]Ga. ali g. Karol. Tudi ta varianta obstaja in ni nemogoča. Lahko bi si prav tako uredila stanovanje pri mojih starših, samo da potem bi bila moja tašča sama v gromozanski hiši. Bi vi bili sposobni kaj takega narediti?...Toliko o perju. Včasih je resnično bolje biti na majhnem, skromnem in svojem, odraščala sem prav v takih pogojih, tako da mi to ni tuje. Mi pomenijo veliko medsebojni odnosi, vem da bi mož rad poskrbel tudi za svojo mamo, saj je edini ožji sorodnik. Priznam pa, če se bi mož odločil da gre najina družinica< na svoje ne bi niti za minuto oklevala.[/quote]

Ti se odseli od tašče, tašča lahko proda svoje imetje, si kupi manjše stanovanje ali gre s tem denarjem v dom starostnikov, ti je tako in tako ne boš sposobna varovati med službenim časom......
Torej ostajam na tem, da se kitiš s tujim imetjem.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Bivša snaha, zdaj dvakrat tašča 19 Jan 2008 19:08

Če si bolj popustljive sorte, se lahko privadiš razmeram in si vzameš taščo kot nekakšnega dodatnega 'otroka', samo da je pač star. Da ji posvetiš uro časa na dan in razpravljaš z njo o kvačkanju in kako je bilo, ko je bla ona mlada. Skuhaš kavo in jo prosiš, da skupaj spečeta piškote kot jih ima njen sinko najrajši itd ... Nekateri bodo rekli, da se reče to, da tašči nekam lezeš, ampak ni ničst tako. Če je tašča kolikor toliko v redu, bo tisto uro na dan dala od sebe maksimalno. Sploh pa če jo prav potipaš, ima še kakšne življenjske izkušnje, ki te bodo zanimale ,in spomine, ki bodo še prišli pr5av tvojim otrokom
Če bosta ratali kolegici, bo vse steklo samo po sebi in bo tudi ona mirno sprejela, da imate včasih čas za skupaj, včasih pa hočete čist mir samo zase. Po mojem je veliko stvar dogovora in prijazne besede, no ne vem, ponavadi se s tem daleč pride. Meje pa je seveda treba postavit.

Govorim iz izkušenj - bila sem 21-letna snaha na kmetiji, danes pa sem 2-kratna tašča. Ampak ne rečem, da mi ni včasih pokrovke dvignilo do stropa ...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ely1 19 Jan 2008 21:10

še enkrat ni mi do imetja, vem da bi lahko živela tudi samostojno življenje, saj sem morala v času bolezni mojih staršev večino opravil na kmetiji postoriti sama in vem kako to zgleda. Bolj kot o imetju govorim o pretirani navezanosti - odnosu moje tašče do mojega moža. Obnaša se kot bi imel 10 let in bil njen partner to se mi ne zdi zdravo. Ne vem če ste prav razumeli, kaj sem hotela povedati.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar midva sva bila sposobna to narediti 20 Jan 2008 11:45

Ja, mislim, da sem te kar dobro razumela. V svojem odgovoru sem ti morda premalo konkretno napisala, a bistvo tvojega problema vidim v tem, kako se tvoj mož obnaša, kako čustvuje, kako se podreja mami.

Pa si on sploh želi drugačnega življenja, si želi malo več zasebnosti in odmaknjenosti od mame? In če si tega želi, kaj je za to pripravljen narediti? Ali se je morda že odločil, da bo mami 'zavoljo ljubega miru' v vsem ustregel, pa vajin zakon gor ali dol, bo že kako? Ko boš vedela odgovor na ta vprašanja, boš tudi vedela, kaj ti je narediti. Ni tvoja naloga, da postavljaš meje med vašo družino in moževo mamo, njegova naloga je to. Če je ni pripravljen ali sposoben opraviti,...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar midva sva bila sposobna to narediti 20 Jan 2008 11:57

No, da se še dopolnim: moj dragi se je odločil za odselitev od mame,ko je bil star 37 let. Takrat sva se poznala leto in pol. V mlajših letih je imel dve resni vezi. Vezi sta, kolikor mi je pač znano, propadli tudi zaradi tega, ker si svojega življenja prej nikoli ni predstavljal drugače kot tako, da bo s svojo izvoljenko živel v domači hiši. Morda je bilo to vztrajanje na bivanju v isti hiši z mamo le način, kako je izbranki želel dopovedati, da pa le ni čisto prava zanj.

Morda so ga spremenila leta in izkušnje, ki jih leta prinesejo s sabo. Morda je bilo odločilno nezadovoljstvo s situacijo - slabe možnosti zaposlitve v njegovem kraju in naveličanost nad samskim življenjem, ki niti ni bilo čisto samsko, saj je bilo partnerstvo z mamo, do katere je bil zagotovo v podrejenem položaju.

Zakaj ti to pišem: da ti povem, da ni rečeno, da boš s čakanjem na boljše čase kaj boljšega dočakala. Človek se ponavadi spremeni šele takrat, ko je v to prisiljen.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ely1 21 Jan 2008 14:10

Ja, prav vesela sem za vaju da sta si uredila življenje tako kot vama ustreza. Človek se mora včasih preveč prilagajati kot se mu zdi potrebno. Še eno vprašanje imam glede obiskov tašče po petkrat na dan in to se mojemu možu zdi OK, ker je vdova in ima samo nas,medtem ko se mu zdi nedeljski dvourni obisk pri mojih starših več ko preveč in mi že med vožnjo pove, da več kot toliko časa pa že on ne bo pri mojih starših. Na momente se zdim sama sebi zmedena in se sprašujem ali je ta odnos med mojim možem in njegovo mamo ostal na nivoju desetletnika, vse se uskaljujeta ipd. Tukaj je še vzgoja in način nege najine novorojenke, ki je več kot pridna, ona pa stalno nekaj brklja in dodaja in pove vse možne načine, kako naša soseda mamica ki je po poklicu dohtarca lepo neguje njenega otroka in mi vedno pomoli kaj pod nos. Mislim, da za dobro skrb otroka ni potrebno biti dohtar. Vsak človek je vreden svojega spoštovanja. Tako tudi moja tašča:)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar joškoo 22 Jan 2008 15:59

najboljša tašča je mrtva tašča...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Sarah5 22 Jan 2008 20:26

kdo je problem pri konfliktnem odnosu snaha-tašča? mož oz. sin

ta ne zna razmejiti med tem da je mož (čustveni partner) svoji ženi in sin (ne partner) svoji materi. Se pravi, če ima ta moški družino, je predvsem mož in oče, potem sin...

****************************************
V resnici mi nisi mar ti, ampak vznemirjenje, ki ga občutim ob tem ko te ljubim. (Anthony de Mello)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ely1 22 Jan 2008 20:42

Problem pri nas je odnos med taščo in menoj, ter njeno tretiranje najinega zakona. Pa seveda tudi taščin odnos do mojega moža (njenega sina). Včasih res ne zna potegniti črte. To me resnično žalosti.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar janža 23 Jan 2008 13:30

Midva sva poročena 15 let. Odselila sva se od staršev tisti trenutek, ko sva se poročila in zaživela skupaj. Moja tašča ni noben zmaj, vseeno pa "Bog ne daj", da bi morali živeti pod isto streho. Sva si preveč različni. Še vedno mislim, da je bila selitev ena najboljših potez, ki sva jih v življenju naredila, kljub temu, da sva še danes podnajemnika in si še vedno nisva mogla kljub skrbnemu prerazporejanju denarja našparati toliko, da bi lahko iz tega kaj konkretnega ustvarila.
Tisto, kar bi pa predvsem rada povedala, pa je to, da je tisti, ki je zadeve DOLŽAN urediti, tvoj partner, draga Ely1! On je dolžan narediti korak k tebi in ti življenje narediti "znosno". Če je treba tudi tako, da udari po mizi in mami razloži, kje so meje. Mami očitno ni jasno, da je štiridesetletni sinko odrasel moški, njemu pa tudi ne, da je njegova osnovna družinska celica zdaj vajin zakon in družina in da je v prvi vrsti zdaj dolžan poskrbeti za vas. Seveda je prav, da poskrbi tudi za mamo, če in kadar potrebuje pomoč in prav je, da si tudi ti prijazna do nje. In odlično je, če se vam uspe dobro razumeti. Vendar je treba znati postaviti tudi meje. In meje MORA potegniti tvoj mož. On se je odločil, da se poroči s tabo in ne njegova mama. On te je vzljubil, ona te je mogla samo sprejeti. Pogovorita se predvsem vidva. Povej mu o svojih bolečinah, strahovih, težavah. Če te ima rad, bo naredil red. Nikar pa mu ničesar ne očitaj.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Sarah5 23 Jan 2008 14:17

še enkrat ely: problem je tvoj MOŽ, ker ne zna postavit stvari na svoje mesto, kdo je kdo v odnosu do njega namreč

****************************************

V resnici mi nisi mar ti, ampak vznemirjenje, ki ga občutim ob tem ko te ljubim. (Anthony de Mello)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar bibac 01 Jul 2010 09:32

hja, naj še jaz dodam mojo izkušnjo.jaz sm se po poroki preselila k možu v hišo njegovih staršev, takoj mi je postalo jasno da mož drži bolj s starši kot z menoj, čeprav sva imela ločeno stanovanje, je kar naprej iskal družbo očeta in matere in jih spraševal za različna mnenja, kaj bodo vse oni skupaj počeli itd. tudi pri otroku mi ni pomagal nič, tako da sem bila na koncu vsa utrujena in počutila sem se tako, kot da nobeden z mano ne drži v tej hiši, potem sem prihajala samo še za vikende, mož se je samo zmeraj bolj in bolj zatekal v delo in ko sem na enemu izmed obiskov to omenila tašči, mi je rekla da kaj se čudim, da sej nič ne skrbim za njega, da ne znam skrbet za otoka, za katerega je vsak rekel, kako je lep in da mu nič ne manjka...potem pa je začela pljuvati še po mojih starših, ki niso nič krivi, vem samo da so zelo lepo poskrbeli zame in da mi ogromno pomagajo pri otroku, v glavnem ugotovila sem da sem v teh odnosih nemočna, ker se mož ni nikoli potegnil zame, zato sem se odločila, da praga njihove hiše ne prestopim več, mož pa naj naredi kar hoče...si pa bom že najdla drugega, ki mi bo v oporo in ne v breme,

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar karin1980 01 Jul 2010 15:30

BIBAC- ravno takšno zgodbo imam jaz kot ti....tudi meni se tako dogaja...sicer je moj mož doma iz kmetije in jaz sem se preselila k njemu. imava dva otroka. on se nikoli ne postavi zame...vedno sta bolj pomembna njegova starša...vse kujejo skupaj, kaj bodo počeli...mislim za znoret.....niti na dopust noče iti z mano. Sedaj prihajam k njemu samo še zza vikend. Mož mi je tako nizkotno rekel, da mu je kmetija na 1. mestu nato je vse ostalo.

žalostno......res.....MISLIM, NE VEM KAKO ON TO RAZMIŠLJA...ČE GREVA SEDAJ NARAZEN ION SE LOČIVA...SI BO SPLOH SPOSOBEN NAJTI SORODNO DUŠO????

ELY1....jaz sem takoj pogruntala o čem govoriš...da o odnosu mama - sin....in o tej prekleti nenormalni navezanosti..
pri meni je isto...IN ZATO PROPADA MOJ ZAKON.......
jAZ MISLIM, DA TAKE MAME ŠUHTAJO SVOJE SINOVE PROTI NAM ŽENSKAM...ki smo v vezi z njihovimi sinovi...

Ely1---Predlagaj možu, da odideta od doma in se preselita kam v bližino, samo ne verjamem, da bo on to storil, ker bo preveč pogrešal MAMICO !!!!!!!!!!!

Ely1, težko je živeti v takih odnosih...sama naelektrenost non stop..., si že pomislila na to, da vama lahko zakon propade, zaradi ene MAME, ki se vtikava

pa srečno vsem

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh