Najdi forum

Hladen in brezčustven partner

Pozdravljeni,

s partnerjem sva skupaj 7 let (starost 26 in 31 let). Je moj prvi resni partner, z njim sem imela prvi spolni odnos. Težava pa je v tem, da odnos nikoli bil takšen, kot bi moral biti. Ko sem bila mlajša, se mi je še marsikaj zdelo normalno oz. se mi enostavno nikoli ni “vklopil alarm”, da v najinem odnosu nekaj ne štima, sedaj ko sem starejša pa razmišljam drugače in marsikaj pogrešam. Na kratko – od samega začetka z njegove strani ni bilo nekih pretiranih čustev. Spolni odnos ni bil tisti pravi ljubeč – kot da gre samo za njegov užitek, poslušala sem tudi očitke da sem kot hlod in da nič ne znam (seveda nisem mogla znati, če tega takrat še nikoli nisem počela). Ker so bila to študentska leta in je dosti pil, se je zunaj obnašal kot da sploh nima punce, pred mano otipaval druge, plesal z njimi, jih “pecal”, si dopisoval z njimi, ampak naslednji dan trdil, da tega ni počel. Do mene je bil hladen (nikoli se mi ni kakorkoli posvečal), razen, kadar je imel željo po spolnosti. Študentska leta so minila, oba sva dobila službo in pričakovala sem da se bodo stvari uredile, a se niso. Seznanil me je s svojo željo, da me med spolnim odnosom želi gledati z drugim in večkrat tudi omenil, da ni dovolj da sem v življenju imela spolni odnos samo z 1 partnerjem, da bi jih morala “preizkusiti” več ampak na način, da je on zraven. Ker po njegovem mnenju se je pač treba znoret preden se odločiš za resno življenje. No, po drugi strani pa trdi, da si želi družine in otroka, ker ve, da je to tudi moja želja. Čeprav sem kar se spolnosti tiče precej odprta in pripravljena preizkusit marsikaj, se mi že sama misel na to, da bi me rad gledal z drugimi in nato imel z mano družino, upira. Sprašujem se, če sploh kaj čuti do mene? Je iz ločene družine, od samega začetka “hladen”, ne govori prav veliko. Od partnerja seveda ne pričakujem da se bo ves čas ukvarjal z mano in bil pretirano čustev, ampak on v bistvu ne pokaže ničesar – pravi, da me ima rad, da bo boljše, da se bova oba potrudila in nama bo uspelo, vendar so to le besede, dejanj ni in jih nikoli ni bilo. Ne poljubi me, ne objame me, zvečer nikoli nisva zaspala v objemu. Če se jaz stisnem k njemu recimo med gledanju filma, se niti ne premakne, ne objame me, včasih poišče kak izgovor, npr. da mu je vroče ali ga boli roka…V zadnjih 2 letih sem se večkrat o tem želela pogovoriti, pa se ne zna pogovarjati. Vedno reče samo saj te imam rad in saj bo boljše, vendar je po 2 letih še vedno vse isto. Ob zadnjem pogovoru sem planila v jok, on je samo stal in me gledal, ni me bil zmožen objeti ali kakorkoli potolažiti. Spolnost z njim se mi je začela upirati, počutim se sama čeprav sem v zvezi in imam partnerja. Naj omenim še to, da ne živiva skupaj, skupaj sva le ob vikendih pa še to običajno vsak 2. vikend. Med tednom me pokliče ko pride iz službe, med vikendom nikoli ne kliče, sva pa ves čas v stiku prek FB. Ko pride k meni me ne objame ali poljubi, samo takrat, ko gre, pa še ta poljub je hladen in bolj podoben tistemu med dvema sorodnikoma. Tudi jaz se mu ne vržem ravno okrog vratu, ker zdaj že vem, da bo ta objem z njegove strani čisto prazen in to me boli. V zadnjem letu je nekajkrat predlagal da vzameva kredit in greva skupaj v stanovanje, vendar se resno sprašujem, ali je to sploh pametna ideja. Skratka, čustev nima ali pa jih ne zna pokazati, trdi pa nasprotno – da me ima rad in želi biti z mano, zato sem ob vsem tem zmedena. V preteklosti sem se za to zvezo veliko trudila in mu izkazovala ljubezen na vse možne načine, a ker v zameno nisem dobila nič, sem se tudi jaz nehala truditi. Zanima me vaše mnenje – ali je mogoče tak odnos popraviti, če se oba zares potrudiva ali je to le izguba časa? Ker je zveza trajala 7 let sem navajena na njega in mi je težko že samo pomisliti na to, da se zdaj vse konča, vendar tako enostavno ne morem več, ker pogrešam tisti pravi partnerski odnos, pogovore, zaupanje, izkazovanje ljubezni in vse kar sodi zraven. Na terapijo ni pripravljen iti, pravi da je to samo metanje denarja proč. Kaj torej narediti?

Samo prijavljeni uporabniki lahko vidijo priponke.


Človek, ki zavrača terpaijo.. ne glede na “kakovost” izgovora.. je človek, ki se NE ŽELI SPREMENITI.

To je to.

Ne bo se spremenil, niti si tega ne želi.

Edini, ki se lahko spremeni, ste VI sami.

De omnibus disputandum..

Normalno, da je težko končati zvezo, če si normalno čustvujoč človek. Nikomur ni lahko, ampak včasih je pač treba stisniti zobe.
Njemu je v tej zvezi dokaj v redu tako, kot je, razen očitno seksa. Tebi v tej zvezi ni všeč nič, vsaj napisala nisi nič takega. Zakaj si sploh začela z njim, zakaj nadaljevala, zakaj vztrajaš z njim toliko časa, če pa ni niti p od partnerja?
In ne, nikakor se v zvezi ne splača vztrajati samo zato, ker traja že 7 let. To je pa res najbolj trapast argument. Ljudje se ločijo tudi po 20 letih in treh otrocih in astronomskem kreditu. Pa če potem bolje dihaš samo pet let, se splača. Ker to pomeni, da nisi umiral na obroke vseh 25 let.

nova
Uredništvo priporoča

pa danes res ne razumem žensk, ki se obesijo na prvega, ki mimo pride in pri 26!!!!!! nimajo korajže, da bi vzele življenje v svoje roke. Zaenkrat še nismo spet v srednjem veku in lahko pustiš partnerja, ki ti ne ustreza. Pa nujno pojdi sama na terapijo zase, ker je tudi potrebuješ.

Tega tipa si že zdavnaj prerastla in samo upam, da se odločiš za razhod in ne za to, da se bi selila skupaj z njim, imela celo otroke. Samo tega ne! Ker ti povem, da ne bo nič boljše, ampak samo še slabše. Tale tip je po vsej verjetnosti tudi zmožen dvigniti roko nad tabo, a sedaj tega seveda še ne veš, saj sta res zelo malo skupaj.

Poleg tega si sedaj stara 26 in če končaš to zvezo, imaš še dobre šanse najti koga primernega. Če to storiš 10 let kasneje + z otroki, ti iz lastne izkušnje povem, da so šanse najdit nekoga, ki je v redu in še samski, res zelo minimalne. Ne rečem, daj jih ni, ampak so res majhne, ker so ljudje pri 35ih povečini že oddani. No, ostanejo potem še kakšni ločenci s kupom otrok in temu primernimi problemi z bivšimi.

Ker so ti že veliko zgoraj povedali, bi jaz samo še dodal kar se tiče današnjih porok: 50% možnosti da se ločita, če pa eden partner izhaja iz ločene familije pa ta možnost samo še naraste na 70-80%. Na tako kvoto ne bi jaz stavil niti 10€, kaj šele svoje življenje

Zdravo.
Meni je težko ko to berem, kaj šele da bi toliko let to prenašala.
Vsakdo si želi ljubezni in topline. V odnosu smo, da nam je lepše in lažje. Če tega ni ostaja bolečina in žalost. Spremeni to, mlada si še. Ne izgubljaj časa z njim saj ti ne daje popolnoma nič. Nič. To da je bil tvoj prvi nima nobene veze z nadaljnim življenjem . Boljše je nič kot tole kar imaš in doživljaš. Nikat pa se ne spuščaj v družino, saj boš večno sama in žalostna. Vso srečo!

A ni žalostno koliko časa mora preteči, da končno spregledamo in si priznamo, da tako ne gre več naprej, kljub vsem opozorilnim znakom in rdečim lučkam, ki svetijo na vsakem koraku. Čustveno hladna oseba se ne bo spremenila, ker je tako naučen iz otroštva in niti si ne delajte ukvar, da bo pa vam to uspelo. Kot zelo slabe izgovore navaja, da bo boljše, če se bosta oba potrudila za to. Ne glede na to kaj ste storili v preteklosti ni obrodilo sadov in utopija bi jih bilo sedaj tudi pričakovati, še posebej zaradi tega, ker niti ne živita skupaj. Upoštevajte njegov nasvet, in najdite koga drugega, da se zdivjate, da najdete smisel življenja, ljubezen kakršno si zaslužite, da dvignete samozavest, ker verjamem, da je že precej načeta in predvsem, da se začnete imeti radi. Sami sebe.

Taksen kot je, je najboljsa varianta sebe, z leti bo samo se slabse. Takoj stran. Izguba casa, ja. Partner naj bi te ljubil, obozeval. Tale je pa pomoje narcis. Druge lahko peca, do tebe pa noce bit romanticen. Ce je moski v seksu hladen, to vse pove. Nima te rad

“Ker so bila to študentska leta in je dosti pil, se je zunaj obnašal kot da sploh nima punce, pred mano otipaval druge, plesal z njimi, jih “pecal”, si dopisoval z njimi, ampak naslednji dan trdil, da tega ni počel.” -> Že tukaj bi moral biti konec vašega razmerja, ne pa da 7 let prenašaš bolnika, ki do tebe ne čuti realne privlačnosti. Po vrhu tega je še narcisoiden in mazohist. Noben zdravo razumski moški ne želi da njegova partnerka seksa z drugimi. Moški, ki to želijo, so bolani mentalno. Prav tako je eden izmed razlogov zakaj želijo da jim drug moški obeda partnerko v tem, da svoje partnerke ne najdejo dovolj privlačne, se ne uzbirijo na njo in samo misel da nekdo drug obdeluje njihovo ženo (jo najde dovolj privlačno) jih uzburi. Takoj končaj razmerje s takim bolnikom, ne pa da pisariš in jokcaš po forumih! Žalostno da normalni moški ne more dobiti ženske, ki si želi samo njega, ampak bolniki dobijo take in jih izkoriščajo. Še bolj žalostno je pa to, da si to ženske dovolite. Glede na to da ti je že v najstniških letih nakazal kakšen izmeček je in si vztrajal z njem, si to tudi zaslužiš. Nimaš samospoštovanja in če se ti ne spoštuješ, te ne bo niti partner.


To sem čakala, en tak odgovor, domnevam s strani moškega. Predvsem tole:
Se strinjam z vsem napisanim, malo starejša sem in sem bila v podobnem razmerju. Ni bil moj prvi partner, prišel je po 30. Bolno, toksično: skrivalnice, laži, varanje, vzbujanje ljubosumja z bivšimi, iskanje pozornosti, kjer jo je pač dobil, zanikanje, delanje mene neumne, nore, potem ko je sledila moja reakcija. Če je tip patološki narcis, je zmožen neslutenega manipuliranja in ima izdelane ohranitvene mehanizme, da se ga ne spregleda oz. za takrat, ko se ga.
Govori, da ljubi, da bosta začela delati na otroku, da nikoli prej ni imel, kar ima s tabo. A že naslednji hip, ko ga recimo dobiš na laži, hočeš pojasnilo, vse zanika, govori, da vse tisto pozabi, da je nepreklicno konec. Potem sledi mučno ignoriranje, kaznovanje, kalkuliranje, če se boš vdala. Dokler ne popustiš, ker si človek, ker teh igric sprva niti ne dojameš, iščeš pogovor, pomiritev, iščeš partnerja, za katerega se je izdajal.
Problem je, da normalni ljudje tega ne počnemo in ne razumemo, kako partner zmore to početi nam. Iščemo opravičila, se oklepamo dvoma, ker je svojemu človeku težko vse to pripisat. Ne gre za to, da smo neumni, naivni, razmerje s tako osebo je res ena sama manipulacija, pretvarjanje, igra. In to je težko sprejet. Ampak enkrat je treba pogledati resnici v oči. Ko enkrat veš, greš, sem nekje prebrala. Je pa to težko in vprašanje je, na kakšne nepredelane vzorce iz otroštva, rane, negotovost vase se nacepi še tak odnos.
Skoraj vse navedeno, sem doživela sama. Kdor ni bil v odnosu s tako osebo, sploh ne razume, ne more.

Cim prej ga pusti. Manipulator in ne bo se spremenil, se slabse bo. Bog ne daj sabo tak oce tvojih otrok. Pekel ki si ga ne zelis.

Stran pojdi, vsak si zasluzi ljubezni in topline, to je osnovna cloveska potreba. Bog ve, kaksne travme in tezave z intimo ima tvoj partner, in ce na resevanje le-teh in pripravljen, ti ne mores nic s tem. Zaradi starosti in neizkusenosti je razumljivo, da tega nisi na zacetku opazila, ampak kapo dol, da si pri 26ih tako zrela, da vidis da tukaj nekaj ne stima. Odpusti si, in samo pogumno pojdi naprej. S casom bo lazje, ce le lahko, si ob razhodu poisci tudi kaksno strokovno pomoc. Vso sreco!

Ni te vreden.
In kot so rekli drugi – beži proč iz toksičnega, manipulativnega odnosa, kateremu bi težko rekla resno razmerje. S kakim razlogom izbiraš tipa, ki je čustveno odmaknjen in težak manipulator? Je bilo kaj od tega že v domačem okolju?
Samo vzemi svoje življenje v roke, preboli zvezo, ki te je ranila in začni ceniti sebe ter svoj čas.
Pa srečno!

Ne bo bolje! Pojdi po svoje in ne oziraj se nazaj! Življenje se ti ponuja mnogo lepše, z boljšim partnerjem oziroma v bolj zdravem razmerju. Samo sprosti se, ozri se naokoli in imela jih boš kolikor boš hotela – saj jih šteješ komaj 26! Veliko sreče ti želim!

Moj mož ima tudi probleme z ljubecimi dotiki, objemanjem, poljubljanjem… Ne vem zakaj, ampak očitno nekateri ljudje ne znajo oz.ne potrebujejo izkazovanja ljubezni z dotiki, kar sicer ne pomeni, da ne morejo imeti nekoga res radi. Vem da me ima moj mož zelo rad, tudi na terapijo sva že šla, ravno tako pravi, da saj enkrat bo pa boljše, ampak vem da ne bo, vsaj ne v taki meri, kot bi si jaz želela oz.potrebovala. Ker je drugače zelooo vredu človek, spoštljiv, ljubeč v spolnosti in vem da me ima rad, čeprav ne pokaže tako kot bi si želela, ga ne mislim menjat. V tvojem primeru, glede na to da bi te gledal z drugimi in glede na to kaj je v preteklosti počel, bi raje poiskala drugega. To z dotiki in objemi te bo skoz motilo in če se že zdaj ni pripravljen spremeniti, se tudi kasneje ne bo.
Srečno!

Kaj pa dela vsak drug vikend, ko se ne vidita? Mora imeti v varstvu otroka, ki ga je naredil nekoč?
Ti si ravno prava, da prenašaš, vse njegove muhe, zato te ima rad. Sicer te nima.

Kdaj mislis zacet imeti rada sebe? Saj si ze sama povedala – poslusaj se! Cas je, da gres. Ni to to. Tebi ni to to. Cez x let, v lastni hisi, z otroki – ti se vedno ne bo to to. Pa se mucilo te bo, da je “hladen” do otrok. Odidi. Glede na to, da se vidita 1x na 14dni je to zgolj avantura. Zakljucis in si. Sama nekaj casa. Da si spucas pojme. Cimprej!

Idi cimprej vstran. Ta clovek si ne zasluzi nekoga kot si ti. Nevem kaj delas 7let z njim? Otroka imet se z njim? Ce si pripravljena bit mamica samohranilka z otrokom potem kar.. nimam nic proti tem mamicam,jih obcudujem da zmorejo imeti vlogo obeh,ampak otrok bo potreboval oba starsa,ljubezen obeh starsev. In ce zdaj ni custven kaj sele bo kasneje. ? Kredit za bajto/stanovanje.. ja vzemi,ce si pripravljena vso zivljenje odplacevat in se tolct po glavi. Drugace pa vzet si malo pauze,razmislit kaj si zelis in poiskat novega moskega ki te bo znal cenit,ki so bo zelel druzine,ki te nebo zelel deliti z drugimi! . In takrat ce bo potrebno vzet kredit ga vzames. Verjam da ti je 7 let dolga doba,ampak vse se da ce hoces.,ce imas voljo. in ne ni se potrebno znoret. 😉

Poskrbi za svojo dušo 😊

New Report

Close