Najdi forum

Partnerjeva hčerka je prava mala igralka

No pa sem se tudi jaz odločila, da dam to iz sebe. Partner in njegova bivša sta šla narazen in sedaj njegova 15 letna hčerka živi pri njem. Ko je mene spoznala je bilo na začetku vse lepo in prav potem pa se je začelo.. začela me je blatit kako se ji zdim antipatična, kako me ne mara in podobne stvari. Pred mano se je vedno lepa delala, ko pa sem odšla pa spet laži. Začela je lagati kako se do nje grdo obnašam, da jo šimfam in potem se je on nad mano znašal za nekaj kar ni res. Vedno se kregava zaradi nje. Kot sem napisala v naslovu direktno za GLAVNO VLOGO IGRALKE V SLOVENSKI SERIJI JE. Ima komaj 15 let in že tako hudobna. Res je ne maram več, na živce mi gre. To pa je pomojem zato, ker vedno je bila in še zdaj je atijeva punčka, vedno vse naredi za njo, ji kupi vsako leto novega ajfona itd.. in sedaj, ko sem prišla jaz se boji, da se bo spremenil do nje. Ampak zakaj? Sem ji jaz slučajno dala tak občutek? Nikoli ji nisem! Jaz nimam vec živcev.

Kaj bi vi naredili na mojem mestu?

 

Samo prijavljeni uporabniki lahko vidijo priponke.

Draga Anonimno,
v tej situaciji pa imaš ti glavno vlogo in besedo. Če boš (ponovno) našla dober stik s partnerjevo hčerko in bosta našli pot iz spora bo ok, sicer pa je velika verjetnost, da bo iz konflikta med vama nastal še konflikt med tabo in partnerjem.

Nismo vedeževalci, da bi vedeli kako se bo končalo, lahko pa na podlagi izkušenj povem, da se večina takšnih situacij konča dramatično. Ali so v stalnih sporih in vsi nesrečni, ali pa se razidejo.

Če se osredotočim na možno rešitev iz tvojega vidika in kaj ti lahko narediš, je to, da si najprej odgovoriš ali je vajin partnerski odnos vreden tvojega vložka. Pri tem upoštevaj tudi igralko – je hči in bo ostala za vedno.
Če je odgovor da, poišči način, kako hčerki dati vedeti, da ji ne boš ukradla očeta.
Med ženskami je pogosto nekaj rivalstva, v vajinih vlogah pa sploh.

Ker je ona premlada in ker je očitno že izbrala strategijo, kako “se te znebi”, bodi vztrajna, močna in ljubeča hkrati.

Te vprašam: Jo lahko sprejmeš in spoštuješ ne glede na to, kaj dela, govori?
Če ne, delaj na tem, da boš. Brez tega bosta težko našli skupni jezik. Si starejša, bolj izkušena in modra. Izkoristi to in obrni ploščo.

I Domišljija je pomembnejša od znanja. Znanje je omejeno, domišljija pa poganja svet. Albert Einstein I Naročilo na ePosvet: https://med.over.net/svetovalec/andreja-verovsek I

čisto brez veze, ukvarjat se s takim tipom. Moških je na svetu kot solate, najdi si enega, kjer se ti ne bo treba s tem ukvarjat. Nimaš niti 1% možnosti, da karkoli spremeniš. Otroci pa so ogledalo staršev, tako da tale tvoj le ni tak biserček, kot zaradi nekaj seksa domnevaš, da je.

nova
Uredništvo priporoča

Česa se pravzaprav nadejaš iz take zveze?
Ni problem hči, problem je tvoj partner.

Kaj bi jaz naredila – sprejela bi dejstvo, da je punca 15 letnica v puberteti, srednješolka med koronakrizo in otrok iz partnerjeve prejšnje propadle zveze, ki si tako kot vsi želi varen, ljubeči in zvesti dom, ki je z/brez/zaradi “mene” nemogoč.

Noro mi gre na živce ko vsi vedno pametujejo kako je treba otroka zbit, zbrcat, dominirati huje kot psa in psihično pohabiti za svoj komfort in občutek večvrednosti, potem pa nihče ne razume zakaj je toliko odvisnosti od mamil, nesamostojnosti in brezbrižnosti do ostarelih.

PUNCA JE 15 LETNA PASTORKA, SREDNJEŠOLKA, PUBERTETNICA ZAPRTA DOMA MED KORONA KRIZO Z MAČEHO IN OČETOM, KI JE ZAPUSTIL DRUŽINO IN S TEM NJO!

To seveda ne opraviči nedostojnega vedenja, vendar pa je zelo velika olajševalna okoliščina zanjo, zate pa odgovornost odraslega, da upoštevaš. Mirno ji reči, da te ONA ni dolžna imeti rada, ampak če ima svojega očeta rada, naj se vede dostojno do tebe zanj – ne zate. Ti se pa tudi drži dostojnega vedenja do nje, ona ni tvoj otrok, ona ti ni dolžna, nimaš je pravice vzgajati, in ker je že 15 se vedi do nje njenim letom primerno – ti si šla čez puberteto, ti veš kako hudo je v normalnih okoliščinah in ti si DOLŽNA biti razumevajoča do njenih najstniških stisk, ker si odrasla in jih dala skozi s podporo svoje družine (če pa nisi imela ljubeče družine, ki bi te podpirala, pa veš kako si jo potrebovala).

Vsi so navajeni jamrat kako bi jih drugi morali podpirati, sami pa nočejo prvi “dati”, marsikdo niti nazaj ne.
Ti boš tudi prišla na vrsto med menopavzo – sem prepričana, da boš takrat ploščo obrnila.

Naj bo moj komentar krivičen do enkratnega lapsusa zaradi stresa in ne upravičena prepoznava vzorcev.

Se zelo strinjam z napisanim. Dodala bi se to, da se je treba potrudit za prijateljski odnos. Otroci so v stiski. Meni je moja 6letnica rekla (ko je spoznala ta novo od svojega oceta) :”Mami, ena mama in en ati, to je zame cisto dovolj. Drugega pa ne rabimo!”
Ja, se zelo strinjam s hcerko. Ob zivi mami naj sprejme ocetovo partnerko? Tujko, ki je prisla v njun dom?!? Potridi se, ZELO se pptrudi, da ustvarita prijateljski odnos. Obnasaj se do nje, kot da si njena teta. Pelji jo na kaksne izlete, kupi ji kuzka,…. Ker ce ti ne bo uspelo navezati stika, ti bo partner rekel adijo. Tudi jaz bi enako reagirala, ce se moj nov partner ne bi zastekal s hcerkama. Poisci strokovno pomoc, druzinsko psihoterepijo. Ker:onadva ze sta druzinica, ti si samo se dodana vrednost, ki pa ni nujna….

Kaj bi jaz naredila – sprejela bi dejstvo, da je punca 15 letnica v puberteti, srednješolka med koronakrizo in otrok iz partnerjeve prejšnje propadle zveze, ki si tako kot vsi želi varen, ljubeči in zvesti dom, ki je z/brez/zaradi “mene” nemogoč.

Noro mi gre na živce ko vsi vedno pametujejo kako je treba otroka zbit, zbrcat, dominirati huje kot psa in psihično pohabiti za svoj komfort in občutek večvrednosti, potem pa nihče ne razume zakaj je toliko odvisnosti od mamil, nesamostojnosti in brezbrižnosti do ostarelih.

PUNCA JE 15 LETNA PASTORKA, SREDNJEŠOLKA, PUBERTETNICA ZAPRTA DOMA MED KORONA KRIZO Z MAČEHO IN OČETOM, KI JE ZAPUSTIL DRUŽINO IN S TEM NJO!

To seveda ne opraviči nedostojnega vedenja, vendar pa je zelo velika olajševalna okoliščina zanjo, zate pa odgovornost odraslega, da upoštevaš. Mirno ji reči, da te ONA ni dolžna imeti rada, ampak če ima svojega očeta rada, naj se vede dostojno do tebe zanj – ne zate. Ti se pa tudi drži dostojnega vedenja do nje, ona ni tvoj otrok, ona ti ni dolžna, nimaš je pravice vzgajati, in ker je že 15 se vedi do nje njenim letom primerno – ti si šla čez puberteto, ti veš kako hudo je v normalnih okoliščinah in ti si DOLŽNA biti razumevajoča do njenih najstniških stisk, ker si odrasla in jih dala skozi s podporo svoje družine (če pa nisi imela ljubeče družine, ki bi te podpirala, pa veš kako si jo potrebovala).

Vsi so navajeni jamrat kako bi jih drugi morali podpirati, sami pa nočejo prvi “dati”, marsikdo niti nazaj ne.
Ti boš tudi prišla na vrsto med menopavzo – sem prepričana, da boš takrat ploščo obrnila.

Naj bo moj komentar krivičen do enkratnega lapsusa zaradi stresa in ne upravičena prepoznava vzorcev.
[/quote]

očitno ti je zapustitev s strani partnerja zameglila um in ne vidiš, da hči živi z očetom, torej je ni zapustil.
Punca je zaradi ločitve v stiski, ampak trenutno gre reševanje stiske v napačno smer.
Problem pa je seveda v fotru, ki ne zna s hčerko. Avtorica je samo kolateralna škoda.
Po moje je škoda energije, ki jo zapravlja ob očitno precej starejšemu partnerju. Naj si najde nekoga svojih let in ima svojo družino.

očitno ti je zapustitev s strani partnerja zameglila um in ne vidiš, da hči živi z očetom, torej je ni zapustil.
Punca je zaradi ločitve v stiski, ampak trenutno gre reševanje stiske v napačno smer.
Problem pa je seveda v fotru, ki ne zna s hčerko. Avtorica je samo kolateralna škoda.
Po moje je škoda energije, ki jo zapravlja ob očitno precej starejšemu partnerju. Naj si najde nekoga svojih let in ima svojo družino.
[/quote]

Ne

ZameglitevUma,

1) ob vsaki ločitvi in novi družini otroci običajno čutijo, da so odveč in nezaželeni – potrebno je veliko truda in čustvene zrelosti ter potrpljenja s strani vseh vpletenih odraslih.
2) da, sklepala/ugibala sem, da se je naknadno preselila k očetu, zelo verjetno morala na sodišču izbrati med staršema (tako kot gre po zakonodaji). Običajno se en odseli od doma – če bi bivša odšla, bi avtorica verjetno napisala, da je hčerka ostala z očetom, ne pa sedaj živi pri očetu… Je pa v končni fazi vseeno. Punca je v puberteti, srednji šoli, in je to že samo po sebi dovolj brez korona krize, razdrte družine in nove “mami”.

Večina “očkovih ljubic” pozablja, da so si same izbrale partnerja, partnerjevi otroci pa njih ne. Nista se dolžni imeti radi – dolžni sta se tolerirati zavoljo očeta in izbranca, kar pa je (bodimo realni) breme partnerke, ki si je sama izbrala, vedela in lahko ob vsakem danem trenutku odide in partnerja zamenja – hčera očeta ne more.
Hkrati pa vsak odrasel ve da je med puberteto težko za vse – ob novi zvezi pa je vsakič težko pa če so otroci v plenicah ali pa imajo že svoje otroke.
Avtorica naj si predstavlja “za hec” kako bi bilo, če bi sedaj – odrasla ženska, morala za vsako nedeljsko kosilo gledati “ta novo”, ki ni njena mati, ne glede na to kako prijazna ali žleht je. Ob takih stresnih situacijah je lahko ena malenkost kot odnesti krožnik z mize lahko smatrano za napad ali naznanitev “odvečnosti”.

Verjamem, da je težko pa stresno itd. Za avtorico, ampak sočustvujem ravno toliko kot, če bi jamrala, da ji je pasji mladiček odveč, ker laja pa lula po tepihu in ne zna držati 9ur. Razumem, da je stresno, ampak še vedno je avtorica tista odrasla, ki je vedela v kaj se vpleta in se sama za to odločila.

Bivsa je ta, ki ga je zapustila in odisla od doma(mimogrede ni mu rekla, da bo pa zdaj odsla ampak je cez noc spakirala stvari in odsla ter zapustila oba) on jo je zjutraj klical in takrat mu je povedala, da ne gre vec in, da bo zdaj na novem zivela. S tem je prizadela tudi hcerko. Povedal mi je se , da se je zelo jokala za njo ceprav sta zdaj ze v dobrih odnosih. Veckrat je rekla, da ji je tudi vseeno s kom je oce.. tudi ce bi baje z 10 zenskami bil. Sicer nevem kaj ima potem proti meni, da si vedno nekaj izmisljuje. Drugace se strinjam z vsem kar ste napisali ja.

ja saj čisto drži, da je se nista dolžni imeti radi, bi se pa lahko vsaj tolerirali.
Avtorica ima pač tipičen problem, ko se je zagnala kot svinja v buče v to novo partnerstvo, tip ji je naložil, da komaj s karjolo odpelje (ja kar čez noč je bivša spokala drugam brez besed) in je mislila, da bo ona prevzela vlogo “rešiteljice” družine.
dejstvo je, da je vzela tipa z otrokom, ki bo vedno del tega in če drži kar piše, bo vedno zadnja luknja na frulici.
Kot ji je rekla že terapevtka, naj malo realno razmisli o svojem vložku v to skupnost in kaj od nje pričakuje.

Anonimo_1

Kva? Sorry, to sem ti pa naredila malo krivice – mala mora imeti hude travme po takšnem dogodku (da ti mati kar spoka pa gre in te pusti kot odvečne smeti), če imata zdaj “vredu odnos” – zelo verjetno jo bivša zavaja, češ “če nje ne bi bilo bi se mogoče lahko pobotala” ali “no, če imaš novo mami pa mene ne rabiš” in podobno…
Sem videla tudi kakšno “dvo- in tro- družinsko” okolje, kjer je bilo vse normalno ampak nič v primerjavi s številom praktično vojnih razmer (zelo hitro se najde en).

Moj nasvet je še vedno isti:, da ji daš vedeti,
*da sta lahko prijateljici ali sovražnici, ampak dostojnost mora biti
*Da obe tolerirata druga drugo zavoljo očeta/partnerja
*Da se ne vtikaš v vzgojo, disciplino itd. Odnos naj bo cimrski ne starševski in puncinim letom (in obdobju) primeren.

Bi pa dodala, da boš potrebovala veliko potrpljenja in živcev, ampak če ostaneš na hladnem “cimrskem” nivoju (s hladnimi uslugami (npr. “Ok, lahko te spotoma zapeljem z avtom, čakala ne bom več kot 5min) bo v par mesecih videla da je ti ne ogrožaš, da se njena mami ni čisto nič spremenila in da tudi če tebe uspe spoditi se starša ne bosta pobotala.

Drži se pa “keep your cool”. Trajalo pa bo. Lp

eh ja, na sosednjem forumu sprašuje za “prijateljico, ki ima 20 let starejšega tipa”.
punca je stara 19 ali 20 let. Edino smiselno bi bilo, da začneta s hčerko skupaj žurat.

ti si ena nesposobnica. in to je mala hit skontala. če si si našla moškega z otrokom. hahah pa pustimo to žalost. če bi ti bila dodelana, kar nisi, ker če bi bila ne bi imela takih tezav. tuntika si. ne znaš nič, v ničemer nisi dobra, ne sexy, ne lepa. ne pametna, ne športna, ne znaš nič. iz nič ni nič. ko bos kaj naredila iz sebe in boš začela delat neki iz sebe pa bo drugače use. ti pa čakaš na emšo, da bos koncno tolk stara da te bodo začeli spoštovat. pa te ne bodo. ker te nimajo za kaj? tko pač je. pol pa govoriš tukaj da ti ljudje slabo svetujejo, da se ti kao smili punca. bla bla bla. delaš se da imaš kaj pod kontorlo in da ti kaj odločaš. ti še ne znaš sprejet odločitve da bi začela resno trenirat. niti to. tuntika si. luzerka.

Predvsem se ne puščaj provocirat pubertetnici ki je že na robu odraslosti. Vsak dan je večja verjetnost da bo lik občudovanja (ateka) zamenjal kaki mozoljast frajerček je vsak dan večja in pol ne bo več takega veselja se znašat nad očijevo ta novo ki je vir vsega zla, razlog da se mama ne more z očijem, razlog da oči nima več toliko časa zanjo, razlog da je ona travmatizirana zaradi ločitve….. skratka poskusi razumeti te najstniške blodnje, zvleči desca na svojo stran (orala ljubica to hčerka ne more), ne vtikaj se v njeno vzgojo, če ni to nujno potrebno (nisi napisala ali živi pri vama občasno ali stalno) in občasno ji daj vedeti da je ne sovražiš in da lahko od tebe dobi tudi kako podporo, ki je oči ne zba dati, pa ne govorim o telefonu. Čas dela zate.

Ko slišim “očkova cartika”, me kar spreleti.
Čigava pa bo? Sosedova?
Imam par,torej sina in hčerko. Vedno je bilo in vedno bo, da so sineki mamini, hčerke očkove.
Pa veš zakaj? Ker kot ženska vem, kaj se s puncami dogaja, se bojim za njo in sem ravno zaradi lastnih izkušenj do nje bolj stroga in me nobena solzica ne premakne. In potem je tu očka, ki ne prenese hčerinih solzic.
Isto je on do sina dosti bolj strog kot do hčere in tu nastopim jaz. Pa ne skrbet, da se me bo držal za krilo do 30.leta,tako da ne, nimava tistega bolnega odnosa, je pa res, da včasih zamolčiva kako neumnost, ki jo je naredil in na splošno ve, da mi lahko zaupa (in mi tudi pove stvari, ki jih marsikateri najstnik ne bi povedal nobenemu od staršev).

Smo dokaj “sinhronizirana” družina in vem, da če bi kdaj prišlo do tega, da bi si partner našel drugo, bi jo otroka spravila na psihiatrijo. Garant. Če se ne bi znala postavit zase in vedet kako ravnati s toliko starimi otroci, bi se ji zmešalo. Pubec bi ji v faco povedal svoje, hči bi pa ji za hrbtom hujskala atija.
Tako bi bilo. In če ne bi znala uporabit “rokavic”, bi jo pohodla. In tega marsikatera, sploh če nima svojih otrok, ne razume. Ne razume te vezi in ne razume, da je že samim staršem težko z najstniki, ne da bi prišleki bilo še lažje. Le zakaj?

Če ti je res mar do tega moškega, se v prvi vrsti nehaj trudit bit njena druga mama, ker to nisi in nikoli ne boš.
Opazuj kaj jo zanima, kaj ima rada. Počasi in vztrajno se trudi za njeno zaupanje. Slej kot prej bo popustila.

Tako ti bom rekla.
Pohvalno s strani moškega, da daje prednost svojemu otroku pred novo partnerko. Otroci so za vedno. Se jih ne menjava. So takšni kot so in vsak starš, ki si zasluži ta naziv, je v mojih o očeh pohvale vreden.
Pa četudi je svojeglava, razvajena, nemara, hudobna..še vedno je njegova hči, ti pa “prišlek”.
Ne vtikuj se v njegovo vzgojo, očetovstvo. Med njima je obstajala vez, ko še za tebe niti vedel ni.

Pa še nekaj. Ne vem kakšna si bila kot najstnica, ampak očitno zelo zavrta in z omejitvami.
15.letnikiso so najbolj pametni, inteligentni, oni vse vejo, za svak problem imajo rešitev in za vsako rešitev problem. Al si toliko stara, da si to pozabila ali pa si bila pač ena tistih piflarskih otrok, ki ne vidijo dalje od zvezkov, študirala do sanjske zaposlitve, brez otrok, sedaj pa bi rada bila pametna, ko gre za vzgojo. To ne gre.
Njo ima raje kot tebe in to bi morala občudovat. Večina očetov pozabi na svoje otroke, ko spoznajo novo partnerko.
On očitno ne.
Tako da njemu kapo dol, ti pa razmisli. Ali boš kot nek otrok tekmovala z njo za moško pozornost ali pa se boš obnašala letom primerno.

Znebi se tipa, je pokvarjena roba. Dobi si moškega brez odvečne prtljage. Zakaj bi si grenila življenje z nesposobnimi ateki in njihovimi razvajenimi, lažnivi mi, nesposobnimi froci.

ti pa moraš biti res ponosna na svojo vzgojo.

ti pa moraš biti res ponosna na svojo vzgojo.
[/quote]

Dejansko sem.
Pa verjetno nisem edina.

Pa niti ni toliko v vzgoji kot v tem, da sem mama in da vem o čem govorim.
Nekdo, ki nima otrok sploh ne bi smel imeti pravico komentirat vzgoje in pametovat.

To je otrok k ima polno rit vsega. Umirila se bos sele tedaj ko se bo odselila, prej zal ne.
Je narcisoidno dete, ve kako obrniti oceta v njen prid. Lazejo k hudici. Poznam eno tako.Ki je vsak mesec hujsa. Mama jo podpira a k pride k ocetu je cist drug otrok napumpana do kraja. Nikoli je ne sprasujejo kako je bilo kaj so poceli a so kam sli k je bila pri mamici. Mtka hoce pa vse vedt vse, kje se potika, zakaj telefona ni vzela s seboj kajti nastiman ma garmin da ji sledi kje hodi. Bolano.

New Report

Close