Najdi forum

Starši mi nič ne pustijo

Pozdravljeni.

Ne vem sploh kje naj začnem. Stara sem 22 let in imam problem.

To se dogaja že 2 ali 3 leta. Ko sem končala s šolanjem, nisem več kot dve leti našla prve zaposlitve. Potem sem jo za nekaj mesecev in si seveda zaslužila nekaj svojega denarja. Zdaj sem nezaposlena in dobivam socialno pomoč . Seveda sem z plačo tudi malo pomagala pri gospodinjskih stroških in zdaj to delam tudi s socialno pomočjo. Ostali denar si prihranim in tako imam kar nekaj prihrankov. Je pa problem, ker si že od nekdaj želim odkrivati svet in bi s temi prihranki lahko šla malo naokrog ampak mi mama sploh ne dovoli. Je rekla da ne. Včasih ima tudi izpade in reče idi in se nikoli več ne vrni, kupi kar enosmerno vozovnico. Vse to me boli, ker imam svoj denar, prispevam za gospodinjstvo. Tudi kot au pair sem hotela idi delat in spet je bilo, ne ker to ni tvoj poklic. Res ni, ampak me delo z otroki veseli.
Ko se hočem lepo pogovorito z njo, še vse to zadevo poslapša in spet se začne kreg med nama. Ker nimam nikogar s kom bi lahko skupaj potovala, sem ji že rekla, da bi šla potem z agencijami, če jo skrbi za mojo varnost, ampak ne.

Zanima me če je to za vas normalno, da mi kot 22 letnici ne dovoli nikamor? Seveda hodimo na skupni dopust poleti, kjer si plačam svoj del stroškov ali samo nekaj prispevam. Samo še vseeno bi rada videla še več.

Žalostno je videti starše, ki otroka pri 22 letih skušajo kjerkoli zadržati z raznimi čustvenimi izpadi in se niso sposobni z otrokom pogovoriti oziroma ga vsaj seznaniti z morebitnimi nevarnostmi, kamorkoli se pač otrok podaja.
Verjetno je res edini način, da greš proti mamini volji, stara si dovolj, da vzameš življenje v svoje roke, izkušnje pa si boš že pridobila. Sicer lahko razumem starše, da jih skrbi, vendar taka pretirana skrb ni koristna.
Upam, da razumeš mamo, da te ne pusti, ne ker ti ne bi privoščila, ampak jo strah, da se ti kaj zgodi, pri tem tako omejuje, da ni sposobna videti tvojih želja.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

Napisala si starši onenjaš pa samo mamo . Kaj pa oče ? Ne vem kakšno je stanje pri vas doma zdi se pa , da bi tvoji mami zelo dol šlo če ji ti finančno s svojih odhodom ne bi več pomagala . Uporabi svojo glavo ne mamino , svoje želje ne mamine , prava mama te bo razumela in ti privoščila ti sama veš kakšna je tvoja .

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni.

Mamimo zaščitniško vedenje je napačno, rekel bi celo patološko.
Verjamem, da se je v takšnem okolju težje osamosvojiti. Toda točno to je tisto, kar morate narediti.

V kolikor nimate partnerja s katerim bi lahko skupaj osnovala realne temelje nove skupnosti (tudi v finančnem smislu) potem boste morali najti drug vir prihodka, kot je socialna podpora, se začasno preseliti v najemniško stanovanje (lahko samo tako, da imate najeto sobo) in se naučiti živeti brez mame.

Dlje kot boste iskali za vas idealno službo, manj boste zanimivi za potencialne delodajalce. Glede na to da niste študirali, bo vsakega delodajalca zanimalo kaj ste počeli po zaključeni srednji šoli. Konkurenca pri bolje plačanih delih je huda. Skušajte to razložiti tudi mami.

V kolikor vsak dan v takšni ali drugačni obliki ne potrkate vsaj na 3 vrata potencialnih delodajalcev potem naredite veliko premalo. V kolikor ne veste kakšne so strategije za iskanje zaposlitve, se glede tega informirajte. Majhne spremembe v pristopu lahko naredijo veliko razliko.

Au pair je lahko kratkoročno zelo dobra izkušnja, zato naredite nekaj v to smer. Dolgoročno sicer to ni najbolj idealna izbira.

Odrastite! Z mamo imejte odprt dialog, če je le mogoče. V vsakem primeru pa ste vi tisti, ki živi svoje življenje, tako kot živi vaša mama svojega.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Kolikor jaz tu vidim težavo, je ta da ti ne zaslužiš dovolj, da bi lahko živela v podnajemu in dokler boš živela doma, bo tako kot bo mama rekla. Ni fer, ampak njena hiša, njena pravila. Če ti kaj ne paše, lahko greš. Ne moreš pričakovati, da bi s socialno podporo, ki je kolko zdaj 260€? pokrila del gospodinjskih stroškov in še potovala zraven. Stanovanjski stroški stanejo, prav tako hrana, ki jo ješ, kdo ti plačuje mobitel pa internet? Živiš v zlati kletki, kjer inaš materialne dobrine, ne pa tudi nematerialnih. Moj nasvet je, da si najdi redno službo in si zasluži za svoje potovanje. Au pair se mi zdi super priložnost da se osamosvojiš tako finančno kot čustveno. Ne rabiš dovoljenja od mame, da lahko delaš. Prijavi se, pojdi in si naberi izkušnje. To lahko na dolgo rok izboljša tudi tvoj odnos z mamo, no lahko pa ga poslabša, ampak ti živiš zase in ne moreš prodat svoje neodvisnosti za odvisnost od staršev. Zdaj imaš priložnost kaj spremenit in naredit zase.

Ljubica
Tukaj so ti že napisali. “Jaz sem mala mamina puncka imam pet let in mami ne dovoli. “Prosim te!
22 let si stara, si odrasla, odgovarjaš zase. Tudi če živiš v njihovi hiši nisi njihova lastnina.
Dovoli ti lahko toliko, kot sama pustiš.
Vzgojili so te v odvisno od njih. Tako tudi deluješ z to izjavo”mami ne dovoli”
Najdi si službo, potem stanovanje in začni živeti svoje življenje, tudi au pair ni slaba odločitev za začetek. Seveda je potrebno imeti pogum in reči: draga mama, jaz zdaj grem, adijo

Ce ne bi rada končala kot v petek bistričanki, potem takoj poišči kontakt za au pair in jutri začni urejat dokumente. Kupi enosmerno vozovnico.

Kot je ze nekdo napisal, ze danes kupi enosmerno karto in pojdi. Mislim pa, da je to samo jamranje in smiljenje sami sebi. Ker, ce bi hotela, da bi bilo drugace, bi ze zdavnaj odsla. Spomnim se, da sem tudi jaz bila taksna pri 22 in da so tudi doma bili taksni do mene. Kaj pa drugega, ce nisem imela sluzbe. In potem se odsla od doma, se preselila v drugo mesto in potem se v druge drzave. Se vedno zivim v tujini. Ko sedaj pomislim, mi je zal, da ze pri 22 nisem imela taksne pameti in odsla. Torej, za aupair sploh ne potrebujes nobenih dokumentov. Ali pa za delo v EU, samo znanje tujega jezika, dovolj denarja za najem ter pogum. Torej, kaj se cakas. Imas 27 moznosti, da se odselis (27 eu drzav plus svica, norveska).

Socialna je 392 evrov. In ne vrjamem da avtorica ne studira ker bi drugace bila skoz zaposlena ker nesolan folk zavod full rad posilja delat.

New Report

Close