Ljubezen, sanje in resnicnost
Ko imas v zivljenju vse ampak se vseeno cutis neko praznino…
Ko sanjas najlepse sanje in se zbudis v kruto realnost v nek prazen prostor in si jezen na ves svet.
Imas sluzbo za katero ne ves ce bi jo se opravljal in ce je sploh prihodnost v tej sluzbi, ko ves da napredovati ne mores in cutis da si sposoben za kej vec…
Imas vse denar za prezivetje, otroke,
Partnerja… pades v neko rutino, ki je vse bolj dolgocasna, zelis si nekaj drugacnega a ne dosezes nicesar… zelis se spremeniti pa nimas volje, zelis spremeniti prehrano pa ostale nezdrave navade pa ne gre… si cedalje bolj depresiven… Potem pa sanjas tako super sanje, kjer si srecen, te opazijo, ti naklonijo ljubezen in si to kar si in te sprejemajo, ampak sanjas o drugi osebi… in se zbudis totalno jezen, vse ti gre na zivce in si jokav, saj vidis da v realnem zivljenju ni tako kot v sanjah in zabluzis dan o tem kako bi prisel v te sanje… ne vem kaj se z menoj dogaja….
Po prebranem ti ne pomaga niti, če se ti sanje uresničijo. Niso ljudje okoli tebe tisti, ki naj bi te zabavali, ki bi ti dajali voljo, poskrbeli, da tvoje življenje ne zapade v rutino. S takimi pričakovanji bo vseeno postalo tudi nekaterim, ki jim je danes mar za to, kar razmišljaš. Se sploh zavedaš, da obstajajo?
Bi rekla, da potrebuješ prizemljitev, ki je najbolj uspešna, če si najdeš delo, ki te bo tudi fizično zaposlovalo. Ali se vpišeš v študij, preko katerega boš imela več možnosti, da najdeš sebi zadovoljujoče delo. Ob predpostavki, da imaš tudi družino, ti bo časa za sanjarjenje bolj malo ostajalo oz. ga boš bolj osredotočeno preživljala. In boš toliko bolj vesela tistih trenutkov topline, ki ti jih namenijo tvoji najbližji in ki jih danes najbrž sploh ne opaziš več.
Haha, dobro te razumem, kaj te muči. Vse imaš tako urejeno, da je vse skupaj ogromen dolgčas. Treba bo rit premakniti, drugače ne gre.
Če rabiš prevoz do kake trgovine z zdravo prehrano, da končno nabaviš, kar misliš, da rabiš, se prostovoljno javim.
Mislim, resno, kaj točno te ovira, da ne začneš malo brskati po receptih in enkrat skuhaš nekaj drugega kot običajno? Kakšna posebna ovira, da ne greš na primer k frizerju in si spremeniš frizuro?
To res ni nobena umetnost, večji podvig je nov hobi ali celo študij, kot ti predlagajo nekateri.
Kar se tiče pozornosti, izrazov ljubezni … moraš pa sama pri sebi razčistiti, ali si moža sploh še želiš.
Včasih so rekli takim: Ne toučt Boga po glavi!
Bodi srečna, da ste vsi zdravi, da imate kaj jesti, da imate streho nad glavo.
Poglej, kaj vse je na svetu, koliko ljudi ima resnične probleme, koliko je bolnih, poškodovanih, brez doma.
Naredi kaj dobrega, obišči kakšnega bolnika, kupi darilo kakšnemu ubogemu otroku…
In ne ustvarjaj si problemov brez zveze.
Pozdravljeni.
Sanjski/domišljijski svet nam lahko pomaga pri kreativnosti, lahko pa predstavlja tudi beg. Zdi se, da se slednje dogaja vam. Bolj kot bežimo stran od realnosti (berite od telesa), bolj nesrečni postajamo. Posledica tega pa sta stres in depresija.
Tudi sam menim, da potrebujete več prizemljenosti in stika s svojim telesom. Najti morate smisel, poslanstvo in voljo za premikanje naprej. V zvezi s tem je Core Energetics top metoda.
V kolikor ne želite poiskati strokovne pomoči, vam priporočam, da v svojo dnevno rutino vključite majhne stvari npr. daljše sprehode, dihalne vaje, jogo, zmanjšate vnos enostavnih hidratov in povečajte vnos vlaknin ter zelene zelenjave.
Vse dobro.
Osnovne stvari si lahko preberete na povezavah:
http://humanu.center/celostni-coaching/
http://humanu.center/o-meni/
Za dodatna pojasnila pa sem vam na voljo preko e-pošte ali telefona.
Svetujem, da upoštevate nasvete moderatorja in drugih, iz lastnih izkušen v podobni situaciji pa samo povem, odprite oči, bodite budna, pozorna na okolico.
Jaz sem po 20 letih zaslepljenosti, zasanjanosti v balončku ugodja (nisem imela preveč, ničesar pa mi ni manjkalo) doživela šok: mož me je varal kar nekaj let, ves čas sem sumila, pa sem se tolažila, da to se pa nama gotovo ne bo zgodilo (verjela sem njegovim izgovorom, slišala samo tisto, kar sem hotela, ne pa tisto, kar sem sumila)…Prva leta je šlo za prijateljstvo, za katerega sem vedela, bil je celo kritičen do nje…nato poslovno sodelovanje in naenkrat tišina, nič informacij o njej….takrat se je pač začelo skrivanje… Jaz pa sem vsa ta leta živela v iluziji, da imam tako predvidljivo in dolgočasno (celo idealno) zakonsko življenje:)
Vedno pride ura razsvetljenja.