Najdi forum

Pozdravljeni,

zanima me kaj si vi mislite o sledči situaciji ker včasih se že res sprašujem če je kaj narobe z mano. Se potrudim napisati čimbolj kratko in razmuljivo.

S partnerjem sva skupaj že 8 let, od tega 2 leti živiva v skupni nepremični (kredit pola pola). V tem času vse skupaj sem bila jaz šoloobvezna faks itd on pa je bil tudi zaposlen ves čas zveze. Tudi še čisto na začetju ko še nisem imela svojih dohodkov sem si vse sama plačala(dopust,izleti,smučanje ipd), tudi ko sem bila zaposlena in je imel on skoraj 50% višjo plačo kot jaz je bilo enako in tudi če sem kdaj komenitrala v hecu to bi pa lahko ti je bil odgovor da če mi kaj ne paše pa si naj najdem jaz tudi bolje plačano službo pač da vsak dela zase. Tudi sedaj ko živiva na svojem je enako vse se deli na pol trgovina, stroški itd in naj poudarim tudi sedaj ko sem ostala brez službe (plus da še vsak dan poslušam da je 10000 služb – nevem ali se naj smejem ali jočem), pa gremo dalje… Tudi sedaj v tej situaciji je bilo naprimer vprašanje če se greva smučat na kar sem odgvorioa da pač žal nimam denarja za to, je bil njegov odgvor ja te se pa pač nebova šla ali pa bom šel sam.
Upam da kdo tega posta ne razume narobe, ne mislim da bi mi kdo podpiral lenobo ali nedelo ali kakorkoli ampak kaj si mislite o tako strogem deljenju denarja, prav skopuškem on si lahko vse privošči vsepivsod gre jaz pa lahko samo gledam pa se sprašujem kam vse to vodi.

Izkušnje, nasveti ker sem že čisto obupana.

Nič nisi napisala, če se tudi ti kdaj do njega cinično obnašaš, pa ti on vrača.

Če pa ne, pa razmisli če ti taka veza ustreza. Nekateri bi si v partnerstvu delili vse, če si že posteljo. Še posebej to zadnje kar praviš, da govori, da je itak 1000 služb in da bo šel sam smučat pa točno vidiš pri čem si. Pri zadrtem, analnem, neempatičnem tipu, ki ima zelo omejen horizont razmišljanja. Če ti to ustreza na bilanci vseh plusov in minusov, ampak pripombe ala saj je 1000 služb so maksimalno grde….In odraz nekega starega, primitivnega, slovensko desničarsdkega razmišljanja.

Ni pomembno, kaj si mi mislimo, pomembno kaj si ti in koliko ti to ustreza. Poleg tega ni pomembno samo koliko ti ustreza, temveč tudi, koliko sama pripomoreš k vajinemu odnosu, da je tako kot je.
Meni pa to vsekakor ni ok odnos in se v njemu ne bi dobro počutil. Če se grem partnerstvo, si delimo vse, če se le da, to pomeni, da partnerki privoščim kaj, česar si sama ne more, v kolikor recimo v nekem obdobju nima službe.
Gotovo pa je ne bi vabil na smučanje, če bi vedel, da si ne more privoščit. Občutek imam, da je med vama neka zamera/napetost.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
nova
Uredništvo priporoča

Menim, da ni prav. Vsak partner mora prispevati toliko kolikor zmore. Če imaš nekoga rad, ga rad osrečuješ. Če nimaš za smučanje, je prav, da primakne mož. Oz. to sploh ne bi smelo biti vprašanje. Leta sem imela precej višjo plačo kot mož in nikoli ni bilo vprašanje koliko in kdo da. Koliko skupnega fonda smo imeli s toliko smo razpolagali. Vsi, cela družina. Nič nismo dajali na pol. Ko je zmanjkalo moje plače, je prišla njegova. Danes je obratno in svojega moža še nisem slišala, da bi kdaj rekel, da za kaj ne da. Dvignem denar z njegove kartice in se sploh ne spomnim, da bi to povedala. Denar je naš. Rad me razvaja in rad razvaja svoje otroke. Jaz pa za njega naredim druge stvari, ki jih on nima časa. Perem, čistim, likam, skrbim za položnice, otroke… Pogovori se z možem in mu povej, kaj te moti.

S skopuhom ne bi mogla niti prijateljevati, kaj šele biti v partnerstvu.
Meni ne bi bilo niti najmanj do dopusta, če se mi ne bi mogel pridružiti partner. Brez nadaljnjega bi mu ga plačala. Kakšno je to partnerstvo, če si eden lahko privošči vse in tudi si, drugi pa zgolj golo preživetje? Kako to potem izpade v praksi? Gresta na večerjo in on naroči kaviar ter buteljko vina, ti pa juho in kozarec vode?

Mene pri tem zanima, če tudi pospravljanje, kuhanje… delita točno na pol? Ker jaz bi ne pristala na nič manj, če ima on tako logiko za denar. Sama sicer strmim k temu, da si tudi deliva stroške na pol, ampak ni nikoli ne gledava na cent natančno. Ravno tako si tudi vsa ostala opravila deliva in kuhava vsak en dan, itd.

Pozdravljeni.

Očitno je, da je mogoče odnos upravljati na več načinov. Pri tem je najbolj pravi ta, ki ustreza obema.

Ne glede na to, pa osebno in kot terapevt zavzemam stališče, da je odnos toliko dober kot je izmenjave (energije v splošnem). K izmenjavi štejemo v grobem štejemo dotike, pozornost, slino in ostale telesne tekočine, pogovor, podporo, konflikte, nepremičnine, premičnine in tudi denar. Več kot je izmenjave, več je povezanosti, manj kot jo je, bolj je odnos pasiven, mrtev …

Pravno gledano je vse, kar ustvarita skupaj, od obeh.

Če je “denar” edina težava, ki jo imata, potem se bosta že nekako izvila iz krča. Če pa je tudi sicer med vama malo izmenjave, potem bo kriza dobivala samo še večje razsežnosti. Je pa vaš partner takšen zaradi nekega prepričanja oz. ideje. Morda goji prepričanje, da si ljudje brez zaposlitve ali z nižjimi dohodki ne zaslužijo spoštovanja. Žal je takšno prepričano precej zakoreninjeno tudi v družbi. Ni pa to prav, oz. je zelo narobe. Osebno sem mnenja, da nimamo vsi enakih sposobnosti. Eni lažje dosežejo visok nivo na enem področju in drugi na drugem. Da neka skupnost optimalno funkcionira, je potrebno veliko sposobnosti, ki jih redko poseduje samo ena oseba.

Veljalo bi se iskreno pogovoriti o tem.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

po zakonu se šteje, da je denar v času zveze skupen, ne glede na to, kdo ga zasluži.
Drugo vprašanje pa je zate čupka, če bi ti bila s partnerjem, ki bi ga morala ves čas finančno podpirat, ki bi zaslužil pol manj od tebe?
Veliko ženskam je čisto normalno, da se šlepajo na finance moškega. Če je pa obratno, pa hitro pride do “nepremostljivih svetovnonazorskih razlik”, partner se smatra kot len, ne dovolj ambiciozen itd.

New Report

Close