Želela bi prositi za mnenje ljudi, ki se bodo v mojih navedbah prepoznali in so uspešno pozdravili svojo bolečino in našli zanjo vzrok .
Upam tudi na odgovor G. Boštjana .
Najprej me zanima čemu ljudje vlagamo trud v partnerja , ki je nezrel , nezvest in bolj ljubi svobodo kot zvezo ?
No moj je takšen . Povem mu kaj se mi v zvezi ne zdi prav , recimo njegova nezmožnost zavrniti ponujene priložnosti za seks, ki ga seveda poskuša prekriti , vendar mi uspe povsem in se že nekako zgodi da posumim ali izvem .
Občutek imam , da me partner sploh ne jemlje resno čeprav bo na videz vse v najlepšem redu .
Moti me njegov egoizem ( posebej privre na dan kadar ga pritisnem ob zid ) izrazil ga bo na najbolj podel način kot je popolna ignoranca .
Sicer sam pravi da ga zadanem v živo in da mu dam misliti in čeprav nerad včasih le prizna , da ga poznam v nulo in precej točno .
Verjetno ste že iz zgodbe prebrali da imam opravka z ženskarjem ni pa mi jasno zakaj je to postal ?
Zdi se mi da ga odgovornosti in obveze dušijo kljub temu pa je toliko sebičen da noče da grem stran , kot da bi si jemal pravico da počne kar pač počne jaz kot ženska bom pa že nekod prenesla . Verjetno je nekaj podobnega videl že doma sklepam da s strani očeta .
Čeprav vidim da tip ni za nikamor mi ni jasno od kod naj vzamem moč predvsem v nekem sklepu , da njemu ni pomoči in kako se naj tega sklepa držim ?
Ponavadi si v drugih zadevah , ki niso vezane nanj lahko svetujem , pri njem pa mi vse odpove zato sumim če je to sploh ljubezen ali pa kakšna bolezen .
Partner sam pri sebi podpira misel da ima lahko poleg mene tudi druge .
Ne vem zakaj je z menoj če pa mu svoboda pomeni več in klicanje na odgovornost manj od nič .
Nasilen ni in tudi alkoholik ne me pa vedno bolj privlači misel , da je narcis .
Kako stran ?

Približno moja zgodba. Če lahko, imaš kam – IDI. Ne bo bolje, verjemi. Če si pa toliko močna, ne boš odšla, potem pa živi svoje življenje. Ne oziraj se nanj, idi s prijateljicami, sama – samo ne čakaj ga doma!

Kako ste ene smešne v opisovanju problemov svojih partnerjev, v resnici pa imate samo en problem in to je, da brez takih tičkov zdržati ne morete. Kako stran?
Če si pri njem, potem si najdi stanovanje ali vrni od koder si prišla.
Potem pobereš svoje stvari in jih odpelješ v drugo bivališče. Če sta nabavila skupaj stvari večje vrednosti, se dogovori za izplačilo.
Prekineš komunikacijo na vseh nivojih.
Še kaj?

Ne vep zakaj je s teboj?! Vprašati se moraš predvsem, zakaj si ti z njim. Razen, če se sama sebi v tem odnosu zdiš nepomembna. In tu je hkrati tudi odgovor, zakaj te ne upošteva. Upošteva/spoštuje te toliko, kot spoštuješ ti samo sebe. Sama sebi se zdiš nepomembna, s tem mu niti ne daš možnosti, da te jemlje resno.

Njegov sistem vrednot ni niti podoben tvojemu zato je edino vprašanje, zakaj z njim zapravljaš čas?

Tip ni in verjetno nikoli ne bo,prerasel infantilnega načina razmišljanja v katerem velja eno in edino pravilo: počni tisto kar je tebi fino, neglede na posledice.
Odrasla oseba se je sposobna odločit med tistim kar je prav in kar je narobe, on tega ni zmožen. Je pa do perfektnosti razvil manipuliranje s svojimi bližnjimi.

Kaj sploh pričakuješ od njega, od vajinega skupnega življenja?

Pozdravljeni.

Hvala za vaš prispevek.
Menim, da je vaš uvid v partnersko dinamiko dober. Zastavljate si pravilna vprašanja. Toda zdi se, da čakate na nekaj? Kaj? Na zunanjo potrditev, da imate prav? Na alibi, da lahko greste stran, ker ste naredili vse kar je v vaši moči? Na to, da vam nekdo pove, da je vaš partner dober kandidat za NOM? Sam vam te potrditve ne želim dati, saj vašega partnerja ne poznam. Kakršna koli diagnoza bi bila zato nepravična, prav tako sem osebno izrazito nenaklonjen pavšalnim diagnozam.

To, kar želim poudariti je, da za to, da zapustite partnerja ne potrebujete “velikih” razlogov. Dovolj je že “partnerja ne ljubim več in nobene možnosti ni, da bi ga ljubila ponovno” ali pa “partnerju ne morem zaupati, ker vedno zlorabi moje zaupanje”. Da vztrajate v odnosu z opisano dinamiko je lahko več razlogov. Morda ste se že kot deklica naučili tolerirati takšen tip odnosa, morda je za vas bolj naravno, da ste v odnosu polnem vznemirjenja in ni naravno, če bi bilo vse predvidljivo, dolgočasno. V tem primeru je morda smiselno, da se s partnerjem dogovorita za odprto razmerje in začnete tudi vi s seksualnimi avanturami. Morda vas ideja, da je vaš partner zanimiv tudi za druge ženske podzavestno vzburja. Morda ste ena tistih žensk, ki podzavestno tekmuje za srce svojega moškega, ker ste že kot deklica tekmovali za srce svojega očeta. Morda je bila vaša ljubezen do očeta “skrita” in vam ni bilo dovoljeno, da bi se izrazili v tej smeri? Morda čutite kako krhek in osamljen je vaš partner in je to tisto, kar vas drži razmerju? Morda hrepenite po princu na belem konju in ne spregledate, da se “žabec” ne bo nikoli spremenil? Morda je vzrok samo v izrazito slabi samopodobi in temu, da ne zmorete sebi in partnerju reši NE in DOVOLJ.

Rekel bi, da gre v vašem primeru za podoben mehanizem kot pri alkoholiku, ki ve, da je alkohol škodljiv, pa vseeno pije.

Poznavanje vzrokov žal ne spremeni veliko. Tisto, kar ustvari razliko je, da dosežemo psihofizično stanje, ki nam omogoča, da se drugače notranje odzovemo ob podobnih okoliščinah.

Predlagam vam, da si poiščete psihoterapevtsko podporo. Če želimo pogledati tiste dele sebe, ki niso zelo očitni, potem potrebujemo ogledalo, podobno kot potrebujemo ogledalo, če želimo videti sebe od zadaj. In tisto, kar nosimo “zadaj” (v podzavesti), je tisto, kar določa našo sedanjost in prihodnost. Pomembno je, da ne gledate na to iz stališča “uff nekaj je narobe z mano”, ampak iz stališča želje po osebni spremembi.

Na voljo sem vam v okviru partnerske oz. individualne terapije.

Vse dobro.

Partnerje si ljudje izbiramo tako na osnovi zdravja (višina, simetrija, “čistost” kože, lasje itd.), kot tudi različnosti imunskega sistema (“kemija”, “feromoni”..). Na tem planetu poteka vojna med spolnim in ne-spolnim razmnoževanjem. Bolj, ko imata partnerja različen imunski sistem, večjo možnost preživetja imajo otroci.

Na čustvenem področju pa si ljudje izbiramo tiste partnerje, ki nam bodo omogočili preigravati stvari, ki jih v otroštvu nismo osvojili.
Recimo, če družina skriva jezo, jo postavlja za zastor.. nas bo privlačila oseba, ki podobno ne obvladuje jeze.
Išemo torej sorodne manjke.. z namenom, da manjkajoče osvojiš / osvojita oba (podobno, kot če v šoli manjkaš).. ali osebe, ki nam bodo manjko ves čas ponujali. V tem primeru smo ujeti v neko čustveno stanje iz katerega ne znamo. V osnovi to bazira na nizki samo podobi, kot je že moderator. Nizko samopodoba pa je tista stvar, s katero so nas starši pospremili v življenje.. ali z lastnim medsebojnim odnosom ali pa odnosom do nas samih.
Izbira partneja je tako na osnovi ne-preigranih scenarijev oz. Čustev (lastne vrednosti), če to silno poenostavimo.

Drug drugega pa partnerja ne vržeta nemudoma v nek ekscesiven odnos.. temveč se le ta počasi v takšnega razvije. Začne se z malenkostmi.. in če so takšna malenkostna nespoštujoča ravnanja sprejeta.. se potem z njimi nadaljuje.
Za prispodobo je zelo uporabna metafora z žabo in vrelo vodo, ki pravi: “Da če žabo počasi kuhaš se bo v vodi skuhala, če jo vržeš v vrelo vodo, pa bo skočila ven.”
Metafora sicer ne zdrži v realnem življenju (žaba bo skočila ven, ko bo prevroče, v vreli vodi bi pa poginila zaradi opeklin).
Gre torej za prispodobo, ki pa nakazuje namen: partnerski odnos se je šele s časom razvil v takšnega kot je.
Že prvo varanje ni izzvalo dovolj katarzičnega trenutka, da bi vi postavili partnerju mejo oz. takšno “partnerstvo” prekinilo. Namesto tega ste nadaljevali.. in dovolili takšno ravnanje z vami tudi vnaprej.

KAKO STRAN?
Takrat, ko se zavemo, da smo vredni več, kot so nam dajali čutiti starši ter okolica.. in seveda kot z nami ravna partner.
Oditi je možno le takrat, ko si sami to želimo, dojamemo, da nam ta odnos ne nudi ničesar več.. oz. Več slabih, kot dobrih… ko torej lastna vrednost zraste do takšne mere, da nam preigravanje starega scenarija, kjer smo vredni zelo, zelo malo.. ne ustreza več.

Nekaterim je dovolj nek katarzičen trenutek, druge prebudi knjiga ali film.. tretje terapija.. večinoma pa je to daljši postopek, znotraj katerega si začnemo postavljati točno takšna vprašanja, kot ste si jih zastavili vi.

Ste torej že na iskanju poti ven iz tega razmerja.. pod pogojem, da vam bolj ne ustreza vloge žrtve.. kjer pa ljudje potem raje desetletja jamrajo o partnerju, igrajo vlogo žrtve, zase pa dejansko ne naredijo ničesar.
Teh ljudi je največ na tem svetu.

Želim vam, da ne bi postali ena izmed njih.