Zakaj sem neviden?
A mi zna kdo razložit, zakaj sem za ženski spol skoraj neviden? 28let, srednje postave. Moje prekletstvo je, da sem introvertna oseba z nizko samozavestjo, kar se nebi smelo navzven opazit v vsakem momentu, ker pazim da ne dajem vtisov obupa in tesnobe. Pa vendarle imam občutek, da sem neke vrste antimagnet za punce, že kot sogovornik, kot da sem odveč, če sem v njihovi bližini. Oblačim se normalno, strižem se na haircut, vzdržujem higieno. Kaj delam narobe?
Pozdravljeni.
Naše realnosti ne kreira naša zavest (kar je vidno, očitno), ampak naša podzavest (kar je nevidno). Do določene mere je tisto, kar nosimo v sebi, mogoče kompenzirati z lepo zunanjostjo (obleka, frizura, mišice …). Toda takšna “maska” ne deluje dolgoročno, če nima osnove v realnosti. Še bolj kot to, so pomembni zrcalni nevroni oz. tisto, kar se prenaša preko njih. Če se sami počutimo tesnobno in v resnici ne občutimo npr. igrivosti, ki je zelo pomembna, ko govorimo o ritualih zapeljevanja, bo naše notranje stanje začelo negativno vplivati na naše sogovornike, ali to želimo ali ne.
Že to, da o svoji samopodobi in introvertiranosti pišete kot o prekletstvu pove veliko o vašem odnosu do sebe. Seveda ni enostavno kar narediti preklopa v optimizem in igrivost. Toda, vse spremembe se začnejo s prvim korakom. Ne želim vam preveč sugerirati kako in kaj, ker je prvi korak vedno odvisen samo od vsakega posameznika. Toda, morda bi bilo smiselno, da bi poiskali kvalitetno dolgoročno psihoterapevtsko podporo.
Vse dobro.
Težko se rešim te melanholije, če mi tesnoba in slabši socialni skilli preprečujejo, da bi občutil bolj pozitivne misli. Gre za catch22. Ne morem se pretvarjat v nekaj, kar nisem. Hodim na psihoterapijo že pol leta, pa mi mogoče pomaga za kak dan ali dva, potem padem v tesnobo, ko neuspešno poizkušam napravit napredek. Sledi šok, ko se zavem sovjega realnega stanja, ter ko vidim kako beži življenje mimo mene. Par dni kasneje, grem raje nazaj v svojo izolacijo (filmi, igre, knjige, youtube), kot pa da prenašam te muke, od katerih sem preprosto že utrujen.
Pozdravljeni.
V kolikor ste že v psihoterapevtskem procesu, vam ne bom dajal preveč sugestij, da ne bom z njimi ustvarjal dodatne konflikte. Morda samo to, kar verjetno že veste. Filmi, igre, internet, morda tudi pornografija, delujejo pri vas podobno kot alkohol pri alkoholiku. Nekomu, ki se zdravi zaradi alkoholizma ne smemo ponujati alkohola, in podobno velja tudi pri bolj “socialno sprejetih” odvisnostih (možgani so tudi v tem primeru ujeti v podobno zanko kot pri kemičnih odvisnostih). Morda vsega, kar vam pomaga preživeti v izolaciji ne rabite odstraniti popolnoma, dobro pa bi bilo, da si postavite jasne omejitve. Čas, ki vam bo na razpolago, lahko preživite v konstruktivni družbi. Nekaj predlogov: pohodništvo, joga, qi gong, borilne veščine, tek, pevski zbor, gasilci, prostovoljstvo, aerobika, …
Vse te aktivnosti bodo aktivirale oksitocin, ki deluje kot naravni antidepresiv. Oksitocin je hormon povezovanja.
V kolikor se vaše stanje ne bo začelo izboljševati potem se s psihoterapevtom-ko pogovorita tudi o dodatni podpori v obliki prehranskih dopolnil (persen, dominor, multivitamini …), zdravil (antidepresivi) ali celo alternativnih zdravil.
Pri tesnobnem razpoloženju zelo pomaga tudi redno tuširanje z mrzlo vodo.
Vse dobro.
Malo updejta.
Nekako sem si pomiril notranje nemire. Tesnoba je po “prazničnem” obodbju nekako popustila. V službi se silim, da med pavzami ne sedim tiho nekje, ampak se probam čim več pogovarjat. Trenutno ornk tolčem nadure + da sem triizmenec, tako da je služba trenutno edini kraj, kjer sem socializiran. Nekako ne znam še speljat zanimivega pogovora s puncami, razen če je kaj povezano z delom. Enkrat bi rad povabil dve sodelavki iz drugega oddelka na pijačo, ampak se bojim negativne reakcije ( dont shit where you eat).
Finančno stanje je ok, mal sem si obnovil svoj štuk. Precej sem tudi opustil razne razvade, (vrjetno, ker sem pogosto preutrujen in naveličan). Naslednji teden grem gledat v Maribor za fitnes pa konc tedna mogoče celo na pohod s frendom. Res mi je v interesu, da bi spoznal nov folk, predvsem punce za pogovore.
Par lastnih izkušenj:
– introvertiran si in to je OK, četudi svet bolj razume in ceni extroverte. Dokler se boš trudil biti podoben extrovetom, si obsojen na neuspeh.
– ugotovi / sprejmi kdo si in kaj ti paše. Če ti paše knjiga in mir, potem ni šans, da boš redno užival v nočnih zabavah in veliki družbi. Pozabi na iskanje punc po kafičih, zabavah, diskačih. Če zdržiš in uživaš v masovnih dogodkih več kot dve uri, si car. Kolega je začel fotografirati, ratal car, ob tem spoznal eno tipko, sedaj skupaj fotkata (vsak zase sta bila označena za čudna in zavrta; skupaj se štekata v vseh svojih forah, pa ni po svetovnih standardih ni lep / privlačen ne ona ne on)
– fino je, da se ukvarjaš s tebi všečnimi stvarmi; ker ob njih uživaš, si samozadovoljen, oddajaš pravo energijo in privlačiš podobne ljudi. Na raznih tečajih in delavnicah spoznaš mnoštvo ljudi.
– verjetno si nerazumljen od drugih, tako moških kot žensk. Ker te normalno vleče k ženskam, vedi, da te bo hitreje poštekala introvertirana ali taka, ki ima izkušnje s tebi podobnimi. Introvertirana ženska pa po defaultu ne bo kar tako dostopna, ker jo boš težko našel. Kak spoznavni internet portal ti zna koristit, pa pejd na ene sto (ja, sto) totalno neobveznih zajebantskih kavic; ena od njih bo OK zate.
– praviš fitnes – srečno, če se najdeš tam. Ključ ti je v svojem športnem programu, v katerem se boš našel; če boš samo hodil na fitnes in zgolj bil tam, se boš utopil v masi, v kateri prevladujejo extroverti, plus veliko egotripov je tam, ki znajo človeku orenk živce spiti.
– naredi kak online test po MBTI sistemu, da vidiš kak tip introverta si. KO to veš, lahko marsikaj prilagodiš v lajfu.
Tako kot ti je Boštjan napisal, ti bom poskusila jaz, z drugimi besedami pa mogoče na svojem primeru razložit, ker sem se zelo nehote spremenila.
1. Tisto kar ti misliš o sebi, tvoji občutki, to se ful opazi in ti da to tvojo edinstveno energijo, da te ljudje ne opazijo. Poskusi spremenit odnos do sebe. Pozabi sploh, za nekaj časa, na druge. Niso pomembni . Ti si pomemben. Nase se osredotoči. Začni si vsak dan govorit, da si privlačen, lep, inteligenten. Ker verjemi, vsak je lahko. Tvoj videz se na podlagi tvoje podzavesti spreminja. Začni se s športom ukvarjat. Ti bo dalo samozavest, ne samo tega, da si zdrav. Začni delat stvari zase. Hobi, kjer uživaš. Pojdi v hribe, mogoče. Pojdi nekam se razvajat, tud če sam.
2. Vse to pod 1. res najlažje dosežeš ob podpori psihoterapije.
3. Ti bom svoj primer povedala in verjetno bi se še kaka punca našla s podobnim primerom. Bila sem ful tiha in mirna punca, ki ni nič govorila, imela sami nekaj prijateljic, prestrašena, nesamozavestna. Mama me ni naučila, da bi se imela rada, me je čustveno zanemarjala. Tlačila mojo samozavest še bolj dol. Sem si mislila o sebi, da sem ful grda, da me ljudje dejansko gledajo, ker sem grda. Bila sem tiha. Eni so se še name spravljali, ker so se lahko, ker eni rabijo nekje svoje frustracije sprostit. To je poglabljalo mojo težavo, še huje je bilo. Imam pa ful srečo v življenju,,da me dejansko stvari zanimajo in čist vse. Moji hobiji so zelo neobičajni eni neobičajni za žensko. Sem se s temi hobiji nehote sebi posvetila. Mi je dalo samozavest. No še vedno sem si o sebi mislila kako sem grozna. Dokler nisem šla s fantom narazen. Pri nekaj čez 30,,sem jaz opazila, da me ljudje čudno gledajo, ker sem jim zanimiva. Sem ful komunikativna oseba. Iz tihe, sem njeno nasprotje. Ko mi pa ni do pogovorov, sem pa tudi še vedno zaprem pred svetom. Sem rada sama bpr. Moj pogled name se je ful spremenil. Moj videz se je. Težav s težo nisem imela nikol posebnih. Samo jaz zdaj ko gledam slike, sem zelo drugačna. Zgledam bolje kot prej. Prej sem bila bolj suha. Tako da ne vem, zakaj. Sem pa zanimiva nasprotnemu spolu. Rabim pa še vedno psihoanalizo, ker nisem še pa res na enih področjih samopodobe popravila. Se izogibam vezam in ljudem, če se da. Na nek način sem še vedno introvert. Udobno se počutim tako. Verjemi pa, da ko se lotiš preobrazbe, boš źenskam zanimiv, ker ful je malo v redu noških.
runningman
Trenutno se ukvarjam s kolesarjenjem (trenutno kot začetnik, delam manjše ture), čez vikend grem v hribe, če je lepo vreme, drugače pa knjige, muzika, serije, PS4, pa občasne pijače z dvema znancema. Probal sem tudi dating strani, pa niti ne dobim odgovora, do kavice, niti ne pridem.
[/quote]
Pa nisi G iz D ane?
[/quote]
Ne štekam? Kaj je G in D? Vrjetno nas je dovolj takšnih s podobnimi zgodbami.
Hmm, kako bi razložili primer, ko deluje človek, ki ga šele spoznaš, optimitično, igrivo in ekstrovertirano, a šele po mesecih druženja in zveze ugotoviš, da je vse to le maska? Za to masko se skriva čisto druga oseba, nekdo, ki ne mara sebe, niti drugih ljudi, je popolnoma introvertiran, vidi vso prihodnost črno in negativno.
Da ne gre tukaj samo za trenutno zaslepljenost zaljubljene osebe, naj povem, da ga tako pozitivnega in optimističnega še vedno vidijo vsi ostali (od moje do njegove družine ter prijatelji), ker si spretno nadene masko pred vsemi, ko je to potrebno.
Nekako posledično menim, da obstajajo tudi izjeme, ki lahko toliko prelisičijo svojo notranjost in podzavest, da ljudje ne bodo opazili in začutili, da je v ozadju nekaj hudo narobe.
Hmm, kako bi razložili primer, ko deluje človek, ki ga šele spoznaš, optimitično, igrivo in ekstrovertirano, a šele po mesecih druženja in zveze ugotoviš, da je vse to le maska? Za to masko se skriva čisto druga oseba, nekdo, ki ne mara sebe, niti drugih ljudi, je popolnoma introvertiran, vidi vso prihodnost črno in negativno.
Da ne gre tukaj samo za trenutno zaslepljenost zaljubljene osebe, naj povem, da ga tako pozitivnega in optimističnega še vedno vidijo vsi ostali (od moje do njegove družine ter prijatelji), ker si spretno nadene masko pred vsemi, ko je to potrebno.
Nekako posledično menim, da obstajajo tudi izjeme, ki lahko toliko prelisičijo svojo notranjost in podzavest, da ljudje ne bodo opazili in začutili, da je v ozadju nekaj hudo narobe.
[/quote]
Z masko “prelesičimo” druge in sebe. Ta proces je praviloma podzavesten. Veliko dela na sebi je potrebno, da najprej ozavestimo svojo masko in svojo “senco” in potem še več, da maska sicer ostane del našega repertoarja, vendar samo kot možna izbira in ne kot glavni odziv. Glavni obrambni mehanizmi telesa in ega so izgrajevali od spočetja naprej. Maska ima pri tem pomembno nalogo, to je varen obstoj znotraj socialne mreže skrbnikov od katerih smo kot otroci popolnoma odvisni. Večina ljudi se maske ne zaveda, ker se tudi ne zaveda stanja v katerem so.
Obstajajo tudi ljudje, ki imajo okvarjene možganske centre za empatijo in ti bodo v veliki meri delovali preračunljivo, v smeri doseganja svojih ciljev, ne glede na posledice. Takšnega primera v praksi še nisem imel. Tudi si težko predstavljam, da bi takšen človek sploh imel sposobnost iskrene samorefleksije in čustvovanja, kar je pogoj za delo na sebi.