Težave z bivšim prijateljem
Okej, jaz imam pa takšno težavo. Tri leta sem se družila z nekom, bila sva res dobra prijatelja, imela sva veliko skupnih interesev. Jaz sem njega doživljala samo kot prijatelja, on pa se je očitno zaljubil vame. Jaz sem mu rekla, da ga ne vidim tako, da ga vidim samo kot prijatelja in da se srcu ne da ukazovat. Vse je tako napredovalo, da sem zavoljo svojega dobrega počutja šla ven iz tega odnosa. Sem mu vse razložila, da ne morem biti več v tem odnosu, ker me je obremenjeval preveč in se nasploh obnašal, kot da sem njegova punca. Čeprav, ponavljam, nisem nikoli bila. No, prekinem stike z njim in potem me začne on javno po svojem facebook profilu blatiti, deliti skupne slike ipd. Pisala sem mu, da naj neha s tem in ni hotel. Problem pa je, ker tako dobro igra, se vsem smili, jaz pa sem izpadla kot največja prasica, ker sem peekinila z njim stike… Kaj lahko naredim, da bo bolje?
Počakaš, da (ga) mine, med čakanjem pa malo razmišljaš s čim točno si njemu dala misliti, da sta par, zato da se ti zadeva ne bo več ponovila. Verjetno si je tega tako zelo želel, da si nekaj stvari namislil v svoji glavi, vseeno pa si mu skoraj zagotovo nekako tudi pomagala pri tem. Predlagam, da ga iz FB zbrišeš, blokiraš in prav tako stike z njim in poskušaš pozabiti nanj. Očitno te je v tem času tudi toliko spoznal, da ve, kje so tvoje šibke točke in na te, sedaj ko je prizadet, jezno pritiska. Žal na to ne moreš kaj veliko vplivat. Verjemi pa, da ga ljudje poznajo in vedo, da ni tako nedolžen, vsaj nekateri.
So ljudje, ki potem, ko smo z njimi zgolj človeško prijazni, vidijo že partnerstvo, otroke, poroko, hišo.. skupno prihodnost (ja, tudi imena otrok imajo že izbrane, poročne prstane kupljene..).
Niti približno pri tem ne gre za zaljubljenost, še manj ljubezen (ker pri njej upoštevaš drugega človeka). Tudi prijateljstvo ne, ker tudi znotraj prijateljstva upoštevaš drugo stran.
Gre zgolj za egocentrično iskanje platna na katerega bodo lahko projecirali svoje fiksacije. Projekcija celosti in normalnosti znotraj stereotipov družbe. Pač simbolika “uspeha”: ljubezen, družina, služba..
Ne vidi se drugih ljudi, zgolj sebe znotraj projekcije. Zrcalijo sebe preko drugih.
Vse silne projekcije so tu z namenom, da bi se le te prezrcarile na njih. “Projekcijski narcisi”.
Narcis se je občudoval v reki, znotraj antične pripovedke.
Sodobni narcisi potrebujejo reko ljudi. Socialni mediji so kot ustvarjeni za to.
Vloga žrtve je pač ena mnogih, ki jo bodo odigrali.. živeli praktično nikoli ne bodo. Ves čas bo le projekcija. Ljudje zgolj kapljice v potrebni reki za odsev.
Posledično ni nobene dobre obrambe zoper njih, saj bodo vsa dejanja izkoristi sebi v prid: samo-zrcaljenje.
Če smo z njimi prijateljski, prijazni.. smo itak že njihovi “partnerji”, praktično neuradni zakonci.
Če jih v sanjah prekinemo, smo glavni protagonisti v njihovi vlogi žrtve.
Z vsem jih torej hraniš. Še ignoriranje in prekinitev stikov, jim daje energijo: “odsev”.
Markov stavek višje, da bi morali pogledati “s čim točno si njemu dala misliti, da sta par”, je posledično popolnoma zgrešen. Njihove projekcije so v njihovih glavah. Ne moreš s svojim ravnanjem ničesar dejansko spremeniti. Vse kar narediš, bodo vedno uporabili znotraj lastnega scenarija. Si le lutka v njihovem lastnem gledališču, kjer so ljudje objekti, ne pa samostojna bitja.. sposobna čutiti, misliti, ravnati..
Edino kar potencialno lahko iz vsega tega izluščiš je, da se ljudi s takšnim vedenjem izogibaš.. držiš na distanci, pa še potem si bodo v svojo glavo priklicali “zgodbice”.. v skladu s svojimi potrebami projekcije in zrcaljenja.
A to ni tako zelo preprosto, toliko bolj, če izhajaš iz družine, kjer je tovrstno zrcaljenje že del “normale”. Lahko so vrhunski manipulatorji in se vsega dogajanj niti ne moreš zavedati.
Kaj ob vsem tem mislijo drugi, je dokaj nepomembno.. ukloniti se takšnim ljudem pa je življenjsko nevarno. Če se zaradi pritiska javnosti ukloniš, bodo ta vzvod uporabljali celo življenje in izsiljevali do vaše prezgodnje smrti. Dobesedno.
Veliko “vzornih zakonov” bazira na ustrahovanju enega od zakoncev. Manipulatorja, narcisa, egocentrika.
Najprej čestitke in pohvale, ker si bila fer že od začetka in se vmes nisi pustila prepričat v nasprotno, ter si ostala zvesta svojim lastnim čustvom, občutkom.
To ti lahko da vedet, da si dovolj čustveno stabilna oseba, ki se bo znala pravočasno izognit manipulatorsko patetičnim izmečkom kot je ta tvoj bivši kvazi prijatelj, wannabe partner.
Pravzaprav je to najbolj pomembno, vse ostalo (kaj si mislijo drugi, FB) je sekundarnega pomena.
Kot ti je že Stepni, oz.njegov komentar glede na Markovega, da bi med tem časom dokler ga ne mine, pogledala vase, kje in kako si mu dajala vzpodbudo, da je pričakoval nekaj več od (fejk!) prijateljstva, žal nima nobenega pozitivnega učinka ne za naprej ne za nazaj.
V bistvu je v njem skrito veliko negativnega, pa čeprav verjamem, da je Marko mislil pozitivno.
Že od začetka si mu dala vedet, si mu POVEDALA, da kaj več od prijateljskega druženja z njim, ne želiš in ne pričakuješ, oz.je bil s tem seznanjen.
Da je ženska kljubtemu v “nevarnosti”, ker je nato naravno prijazna, ni zategnjena, lesena, ne jamra, ni ves čas en zatežen mrgud, in s njeno normalno vedenje “zamenja” in bere kot zapeljevanje, izzivanje, čustveno neodločnost, je enako izgovoru, samo en korak naprj, kjer se posilstva izgovarjajo na tipično šovinistično manipulatorsko izjavo: “saj je sama to iskala”.
So ljudje, ki potem, ko smo z njimi zgolj človeško prijazni, vidijo že partnerstvo, otroke, poroko, hišo.. skupno prihodnost (ja, tudi imena otrok imajo že izbrane, poročne prstane kupljene..).
Niti približno pri tem ne gre za zaljubljenost, še manj ljubezen (ker pri njej upoštevaš drugega človeka). Tudi prijateljstvo ne, ker tudi znotraj prijateljstva upoštevaš drugo stran.
Gre zgolj za egocentrično iskanje platna na katerega bodo lahko projecirali svoje fiksacije. Projekcija celosti in normalnosti znotraj stereotipov družbe. Pač simbolika “uspeha”: ljubezen, družina, služba..
Ne vidi se drugih ljudi, zgolj sebe znotraj projekcije. Zrcalijo sebe preko drugih.
Vse silne projekcije so tu z namenom, da bi se le te prezrcarile na njih. “Projekcijski narcisi”.
Narcis se je občudoval v reki, znotraj antične pripovedke.
Sodobni narcisi potrebujejo reko ljudi. Socialni mediji so kot ustvarjeni za to.
Vloga žrtve je pač ena mnogih, ki jo bodo odigrali.. živeli praktično nikoli ne bodo. Ves čas bo le projekcija. Ljudje zgolj kapljice v potrebni reki za odsev.
Posledično ni nobene dobre obrambe zoper njih, saj bodo vsa dejanja izkoristi sebi v prid: samo-zrcaljenje.
Če smo z njimi prijateljski, prijazni.. smo itak že njihovi “partnerji”, praktično neuradni zakonci.
Če jih v sanjah prekinemo, smo glavni protagonisti v njihovi vlogi žrtve.
Z vsem jih torej hraniš. Še ignoriranje in prekinitev stikov, jim daje energijo: “odsev”.
Markov stavek višje, da bi morali pogledati “s čim točno si njemu dala misliti, da sta par”, je posledično popolnoma zgrešen. Njihove projekcije so v njihovih glavah. Ne moreš s svojim ravnanjem ničesar dejansko spremeniti. Vse kar narediš, bodo vedno uporabili znotraj lastnega scenarija. Si le lutka v njihovem lastnem gledališču, kjer so ljudje objekti, ne pa samostojna bitja.. sposobna čutiti, misliti, ravnati..
Edino kar potencialno lahko iz vsega tega izluščiš je, da se ljudi s takšnim vedenjem izogibaš.. držiš na distanci, pa še potem si bodo v svojo glavo priklicali “zgodbice”.. v skladu s svojimi potrebami projekcije in zrcaljenja.
A to ni tako zelo preprosto, toliko bolj, če izhajaš iz družine, kjer je tovrstno zrcaljenje že del “normale”. Lahko so vrhunski manipulatorji in se vsega dogajanj niti ne moreš zavedati.
Kaj ob vsem tem mislijo drugi, je dokaj nepomembno.. ukloniti se takšnim ljudem pa je življenjsko nevarno. Če se zaradi pritiska javnosti ukloniš, bodo ta vzvod uporabljali celo življenje in izsiljevali do vaše prezgodnje smrti. Dobesedno.
Veliko “vzornih zakonov” bazira na ustrahovanju enega od zakoncev. Manipulatorja, narcisa, egocentrika.
[/quote]
Odlično napisano bistvo, se popolnoma strinjam.
Madona si pa pograbil svojo zgodbico, ki temelji zgolj na tvojem ugibanju, kot za resnično in edino možno. Avtorice ravno ne poznaš, kaj pa če je ona tista, ki ima močno domišljijo? Potem pa moj stavek dobi hitro pomen.
To je vse lepo in prav, vendar je nekaj kar nihče od ne ve, niti pozna in to je, kako je vse to opisano dejansko bilo. Avtoričina zgodba je le pogled iz njene perspektive. Ne rečem, da ni povsem resnična, vendar ker nismo bili zraven, je trezno ohraniti vsaj kanček dvoma. Kaj, če pride ta prijatelj s svojo zgodbo sem, ves razočaran, kako ga je punca okrog prinesla. Žrtev nikoli ne zna pogleda objektivno na svojo zgodbo, vedno zgolj subjektivno.
Zelo neprijetna situacija. Ne glede na možne razlage in scenarije (torej tudi, če bi bila v resnici par in ste se nagi sprehajali pred njim), je bistvo to, da ste v nekem trenutku jasno postavili mejo in vaš bivši prijatelj tega ne spoštuje. To kar počne je nadlegovanje in zloraba vaših osebnih podatkov iz maščevanja in obsesije. Verjamem, da se je v vas zaljubil, ampak njegov stik z realnostjo je ta trenutek očitno izkrivljen. Predlagam, da se skušate pogovoriti še enkrat, v kolikor pogovor ne bo zalegel, mu jasno in odločno povejte, da v kolikor bo z javnim objavljanjem neavtoriziranih slik in zapisov glede vas nadaljeval, boste pravno ukrepali. Na internetu lahko najdete specializirane strani, ki se ukvarjajo s to problematiko (npr. safe.si), pozanimajte se tudi v kakšni odvetniški pisarni in na policiji kaj točno lahko naredite.
Predlagam vam, da NE nasedate na: “prenehal bom, če bova zopet prijatelja kot sva bila nekoč”. Za njega je pomembno, da pride v stik z realnostjo, zato je pomembno, da mu ne dajete upanja v nobenem pogledu.
Upam, da zadevo hitro uredite.
To je vse lepo in prav, vendar je nekaj kar nihče od ne ve, niti pozna in to je, kako je vse to opisano dejansko bilo. Avtoričina zgodba je le pogled iz njene perspektive. Ne rečem, da ni povsem resnična, vendar ker nismo bili zraven, je trezno ohraniti vsaj kanček dvoma. Kaj, če pride ta prijatelj s svojo zgodbo sem, ves razočaran, kako ga je punca okrog prinesla. Žrtev nikoli ne zna pogleda objektivno na svojo zgodbo, vedno zgolj subjektivno.
[/quote]
Če pišemo drug drugemu oz.objektivno, seveda obstaja vse, od izmišljene verzije, do prirejene, do totalno subjektivno izkrivljene.
Vendar kljubtemu se mi zdi njegovo dejanje nedopustno in avtorici v popolnoma nobenem primeru ne bo pomagal dvom in bolj objektiven vpogled na situacijo.
Iskanja in samoizpraševanja “ali sem mu dala tudi najmanjši povod, da tako ravna”, še vedno ne opraviči njegovih dejanj. Pika.
Ali z drugimi besedami, tudi ČE je avtorica flirtala z njim (zavajanje), kljubtemu da mu je POVEDALA, naj ne pričakuje nič več od prijateljstva in si je on to razlagal in praktično že stal pred matičarjem, v svoji glavi, je njegovo ravnanje, za tem, nedopustno.
Zavajanje (če je sploh bilo) ali maščevanje z javnim blatenjem in izkoriščanjem osebnih podatkov in laganjem, ni ravno enako kaznivo dejanje.
Želim podati mnenje še glede vzporedne debate, ki se je ustvarila.
Čeprav ne poznamo vseh dejstev v konkretnem primeru in čeprav to, kar bom napisal, ne spremeni dogodkov po postavitvi meje (na kar sem se odzval v prispevku zgoraj), je dobro nagovoriti tudi pojem morebitnih dvojnih sporočil. Vzorec (podzavestnega) zapeljevanja je zelo pogost. Uporablja ga veliko število žensk (in tudi moških) povsem podzavestno. Takšno programiranje ima verjetno veliko opraviti z dejstvom, da so bile ženske v preteklosti podrejene in jim je večji družbeni ali družinski status omogočala predvsem “lepota”. Drugi del vzroka je povezan tudi z vlogo (čustveno) odsotnega očeta v družinah. Hčerka se je hitro naučila biti “zapeljiva”, saj je lahko predvsem na takšen način kompenzirala družinsko dinamiko. Skozi generacije je postal vzorec zelo podzavesten in ustvarila se je družbena logika dvojnih sporočil. Podzavestno zapeljevanje na eni strani in NE na drugi strani. Heteroseksualni moški so zato pogosto zmedeni in ne vedo katerim impulzom naj sledijo. Ko je moški dobro integriran, zna poslušati in kontrolirati tudi svoje seksualne impulze, ko pa temu ni tako, ustvarjajo ti signali popolno zmedo v možganih in telesu. Takšni moški se pogosto umikajo v pornografijo, igrice, fantazije in obsesije, kar jih samo še bolj oddalji od intimnosti odnosa z žensko oz. je takšen odnos praktično nemogoč
Moramo biti iskreni in si priznati ujetost v erotizacijo vsega. Ta prispevek ni kritika kogarkoli, zelo dobro razumem mehanizme, ki delujejo v ozadju. Je pa poziv za moške, da razumejo, da vsak zapeljiv nasmeh še ne pomeni nujno: “želim si te” in za ženske, da začnejo ozaveščati svoje vzorce okrog zapeljevanja.
Če smo že pri tem paralelni temi.. se ob tem lahko čisto preprosto vprašamo: Kako to, da genetsko gledano identični moški zahodnega sveta ne zamenjajo nudistične plaže, savne, masaže.. za seksualno mesnico ali na javni plaži toples žensko kot nekaj, kar jih “zmede”?
Hkrati pa bo vernik z istimi geni v tem videl že čisto zmedo.. in v prvem delu golote: totalno žaljenje boga?
Edino ženska v burki očitno moškega nič ne zmede?
Pretežni del “problema” je torej prevladujoča kultura, vera in interes. Golota pa ne glede na to ni “povabilo” na razmerje.
Problematiko je izpostavilo že veliko ljudi, tudi umetniška dela. V flimu The Accused (1988), je torej ženska sama “priklicala” skupinsko posilstvo zgolj zato, ker si je oblekla mini krilo?
Glede na to, da so posilstva tudi v deželi burk, več kot očitno ni problem v tem, kako je ženska oblečena. Dovolj je, da JE ženska in jo torej moški sme objektivizirati, si jo lastiti.. “mora ukrepati”.
Paradoksalno pa pri Lap Dance-u, moški točno vedo, da smejo le “gledati”, ne menjajo tega za razmerje, ljubezen itd. (resda k temu pripomorejo nabildani varnostniki).
Velja tudi obratno, kjer ženska lahko dejansko zapelje moškega s prikritimi motivi.. The Square (2017) tako prikaže, da mora moški danes biti zelo pozoren tudi na to, kaj se zgodi s kondomom, po spolnem odnosu, v katerem je njegova sperma.
S spreminjanjem tehtnice moči.. torej iz patriarhalnega sveta, kjer je večina moči in pravic rezerviranih za moške… še pred stoletjem ženske na Zahodu (drugje jih še danes nimajo) niso imele pravice do šolanja, niti do otrok v primeru ločitve (pri nas trenutno ravno obratno).. počasi, prepočasi prehaja v ravnovesje.. se bodo tudi zlorabe posameznih simbolik, kot pravnih predpisov dogajale v obe smeri.
Ljudje lahko in tudi dejansko zlorabijo VSE.
Tretja paralela “Odsotnega očeta” čustveno ali fizično: Gre za pomemben del čustvenega dozorevanja deklet, kjer je oče prva tarča zapeljevanja.. in v zdravih družinah (teh je izredno, izredno malo) je to nemoteč proces. Varna oblika treniranja.
V manj zdravih družinah pa povzroči stisko.. ali na očetovi strani, ki se ob tem počuti neprijetno ali na materini, ker se počuti ljubosumno.
Večina ljudi ima tako “okvarjeno dinamiko” zapeljevanja (beri: sramežljivost, nesproščenost, zategnjenost, versko dobesednost..) kaj je prav in kaj ni.. kje so meje itd.
Če skupaj prideta torej skandinavski, nesramežljiv tip, kjer golota ni nič posebnega, niti nima neke simbolične sporočilnosti, je pač človekško telo, nič drugega… ter katoliško goreč.. bo torej cel pok nevšečnosti, napačnega razumevanja, sramu, prizadetosti, ogorčenja, obtožb..
Pa je zgolj človeško telo.. ki ga imamo vsi.
Madona si pa pograbil svojo zgodbico, ki temelji zgolj na tvojem ugibanju, kot za resnično in edino možno. Avtorice ravno ne poznaš, kaj pa če je ona tista, ki ima močno domišljijo? Potem pa moj stavek dobi hitro pomen.
[/quote]
Preberi ponovno zapisano, kjer govorim o tipu ljudi.. in v tem kontekstu vaš pomislek ne zdrži.
Kaj je v zapisani zgodbici dejansko res in kaj ne, pa ne veste tudi vi. Nihče nima kristalne krogle. Nihče ne trdi, da je nekaj absolutno res.
Iz moje perspektive pa v zapisanem ne vidim diskrepanc, disonanc v zapisanem… ni dvojnosti.
Z vaše strani pa tudi ni nekega argumenta o nasprotnem.. razen starega Russelovega čajnika:
[img]http://78.media.tumblr.com/4338ada0bd323443a685b55e39c3fe89/tumblr_n2a30efA6N1rhb9f5o2_r1_1280.jpg[/img]
Je pač lahko zapisano bolj spretno, z jasno mejo brez dvoumnosti (zame). Ne glede na resničnost osnovnega zapisa pa lahko koristi tistim, ki so se znašli v podobni situaciji.
Kot že nekajkrat povedano, tudi pred kratkim: vsak od nas lahko zapis vidi zelo različno. Moderatorji pa so tisti, ki praviloma odgovarjajo, tako kot pišoči vodi… meni in vam ni tega obvezno jemati (smrtno)resno.
Sosednji forum ima lepo sticky temo, ki to lepo pojasni: Pravila, navodila in določila na forumu
MODERATORJI in FORUM
Strokovnjaki – moderatorji svoje svetovalno delo opravljajo prostovoljno.
Strokovni odgovori so za uporabnike brezplačni in jih financira organizacija, ki jo moderator na forumu zastopa ali kot osebni vložek, v primeru, da ne zastopa organizacije in nastopa kot posameznik.
Vsak problem, ki ga uporabnik izpostavi, je pomemben in ga moderatorji obravnavajo resno in strokovno. Odgovarjajo po svoji vesti, v skladu z etičnimi in strokovnimi načeli, ki veljajo za njihovo stroko in kodeksom etičnih načel za moderatorje.
Moderatorji foruma sami presojajo, katero vprašanje ali komentar (ne)objavijo in na katero vprašanje (ne)odgovorijo.
V kolikor je uporabnik v svojih vprašanjih in komentarjih žaljiv ter ne ravna v skladu s pravili obnašanja na spletnem sistemu Med.Over.Net, lahko to sporočijo upravitelju sistema, da ukrepa v skladu s pooblastili.
Moderatorji si prizadevajo odgovoriti na vprašana v petih delovnih dneh. Kadar je vprašanj preveč, se lahko na forum zapre možnost oddajanja novih vprašanj. To stori uredništvo portala na podlagi predloga glavnega moderatorja, ki je do preklica Edin Duraković.
Moderator načeloma na vprašanje poda samo en odgovor. Na replike odgovarja, če presodi, da je to potrebno, medtem ko uporabniki lahko prosto klepetajo med sabo.
V primeru, da moderator na podlagi vprašanja oceni, da je uporabnik nevaren sam sebi ali drugim, ali pa se nahaja v ogrožajočih okoliščinah, je to dolžan sporočiti upravitelju sistema in v sodelovanju z njim ukrepati po svoji vesti ter pooblastili.
Odgovori moderatorjev ne morejo nadomestiti osebnega posveta s strokovnjakom in so informativne narave.
UPORABNIKI
Uporabniki so anonimni in si za pisanje lahko registrirajo poljubno uporabniško ime (nick).
Uporabnik je dolžan pred postavitvijo vprašanja uporabiti iskalnik in prebrati sorodne teme, ki so že bile objavljene.
Vprašanja postavljajo na forumu. Komunikacija preko zasebnih sporočil ni dovoljena in moderatorji na njih niso dolžni odgovoriti.
P.S.
Na MONu pa najbolj pogrešam upoštevanje tretjega odstavka tudi s strani moderatorjev, ker ne ukrepajo ob očitnem podvajanju ene in iste teme (poglej Starševski čvek o čem vse ves čas nabijajo in se ponavljajo).
Če smo že pri tem paralelni temi.. se ob tem lahko čisto preprosto vprašamo: Kako to, da genetsko gledano identični moški zahodnega sveta ne zamenjajo nudistične plaže, savne, masaže.. za seksualno mesnico ali na javni plaži toples žensko kot nekaj, kar jih “zmede”?
Hkrati pa bo vernik z istimi geni v tem videl že čisto zmedo.. in v prvem delu golote: totalno žaljenje boga?
Edino ženska v burki očitno moškega nič ne zmede?
Pretežni del “problema” je torej prevladujoča kultura, vera in interes. Golota pa ne glede na to ni “povabilo” na razmerje.
Problematiko je izpostavilo že veliko ljudi, tudi umetniška dela. V flimu The Accused (1988), je torej ženska sama “priklicala” skupinsko posilstvo zgolj zato, ker si je oblekla mini krilo?
Glede na to, da so posilstva tudi v deželi burk, več kot očitno ni problem v tem, kako je ženska oblečena. Dovolj je, da JE ženska in jo torej moški sme objektivizirati, si jo lastiti.. “mora ukrepati”.
Paradoksalno pa pri Lap Dance-u, moški točno vedo, da smejo le “gledati”, ne menjajo tega za razmerje, ljubezen itd. (resda k temu pripomorejo nabildani varnostniki).
Velja tudi obratno, kjer ženska lahko dejansko zapelje moškega s prikritimi motivi.. The Square (2017) tako prikaže, da mora moški danes biti zelo pozoren tudi na to, kaj se zgodi s kondomom, po spolnem odnosu, v katerem je njegova sperma.
S spreminjanjem tehtnice moči.. torej iz patriarhalnega sveta, kjer je večina moči in pravic rezerviranih za moške… še pred stoletjem ženske na Zahodu (drugje jih še danes nimajo) niso imele pravice do šolanja, niti do otrok v primeru ločitve (pri nas trenutno ravno obratno).. počasi, prepočasi prehaja v ravnovesje.. se bodo tudi zlorabe posameznih simbolik, kot pravnih predpisov dogajale v obe smeri.
Ljudje lahko in tudi dejansko zlorabijo VSE.
Tretja paralela “Odsotnega očeta” čustveno ali fizično: Gre za pomemben del čustvenega dozorevanja deklet, kjer je oče prva tarča zapeljevanja.. in v zdravih družinah (teh je izredno, izredno malo) je to nemoteč proces. Varna oblika treniranja.
V manj zdravih družinah pa povzroči stisko.. ali na očetovi strani, ki se ob tem počuti neprijetno ali na materini, ker se počuti ljubosumno.
Večina ljudi ima tako “okvarjeno dinamiko” zapeljevanja (beri: sramežljivost, nesproščenost, zategnjenost, versko dobesednost..) kaj je prav in kaj ni.. kje so meje itd.
Če skupaj prideta torej skandinavski, nesramežljiv tip, kjer golota ni nič posebnega, niti nima neke simbolične sporočilnosti, je pač človekško telo, nič drugega… ter katoliško goreč.. bo torej cel pok nevšečnosti, napačnega razumevanja, sramu, prizadetosti, ogorčenja, obtožb..
Pa je zgolj človeško telo.. ki ga imamo vsi.
[/quote]
Nisem prepričan, da razumem, kaj ste želeli povedati s povezavami različnih ekstremizmov in stereotipov. Mislim, da je razumljivo, da nisem pisal o goloti na nudistični plaži, ampak o podzavestnem mehanizmu zapeljevanja, ki ga je mogoče opaziti na vsakem koraku, še na reklami za pralni prašek in youtube vajah za jogo. Podoba ženske je v moških in ženskih glavah postala popolnoma izmaličena slika realnosti. Žal. Žal velja enako tudi za podobo moškega.
Nisem prepričan, da razumem, kaj ste želeli povedati s povezavami različnih ekstremizmov in stereotipov. Mislim, da je razumljivo, da nisem pisal o goloti na nudistični plaži, ampak o podzavestnem mehanizmu zapeljevanja, ki ga je mogoče opaziti na vsakem koraku, še na reklami za pralni prašek in youtube vajah za jogo. Podoba ženske je v moških in ženskih glavah postala popolnoma izmaličena slika realnosti. Žal. Žal velja enako tudi za podobo moškega.
[/quote]
Vaš zapis je bil čisto nevtralen, pravilen. Z njim nimam nobenega problema..
Me je pa del spomnil na širši družbeni kontekst, ki pa še ni odpravljen.. ni enakopravnosti med spoloma (na nek način, nikoli ni bil, niti ne bo; ker gre za ideal; vendar ni nič narobe, če se zanj trudimo na osebni ravni, ne z obsojanjem drugega spola).
Iz te perspektive, specifične, subjetkivno moje lastne, tako lahko poizkusim ponovno razložiti stereotipno napako, ki se navezuje na lik moškega iz osnovne zgodbice. To ne pomeni, da ni tovrstnih žensk!
Vendar…
Dominantna kultura je moška. Večina sveta je patriarhalna. Zato se lahko lotimo le te: “Krivdo” se posledično vedno zvali na žensko.
Moški je očitno šibkejši spol, če ga ženska vedno in povsod, kot neka mistična sirena uspe zapeljati zgolj s tem, da obstaja (celo “podzavestno”).
Že zgolj burka dokazuje, da sirene dejansko obstajajo.. saj so vsi ženski čari zakriti, pa še vedno “zmede” moškega.
SATIRA ON
Očitno bo potrebna Burka V2, kjer bo tudi “nagobčnik”. Pa Burka V3, kjer bodo vse ženske prisilno na invalidskih vozičkih, da ne bi zapeljevala z ritmom hoje… pa seveda V3.2 kjer bo kar kartonska škatla poveznjena preko njih, da se ne bi videlo premikov rok v rokavicah, ramen itd.
V 4 bo nato lepo zaprla žensko v njeno sobo (kamor pravzaprav spada) iz katere ne bo smelo. Prisotna bo le z brezspolnim avatarjem, ki bo obvezen za vse ljudi, da ne bo erotične napetosti, ki očitno tako zelo kvari družbo..
SATIRA OFF
Povedano drugače.. Kako to, da se moškega zelo redko vpraša: Zakaj vedno znova “bere” znake zgolj sebi v prid, njegovemu hotenju, njegovi sli, njegovemu poželenju, njegovi zacumpranosti?
Aja.. ženska je zgolj objekt njegovega poželenja.. lastnina. In če ne zakoličiš parimetrov svoje lastnine, si itak luzer.. in če zakoličenje lastnine ne moreš izvesti, je več kot očitno “ona kriva, saj je zmešana!”.
Celo priznani umi to počno in so počeli.. Friedrich Wilhelm Nietzsche je tako trdil: “Ženska ima mnogo razlogov za sram.” Vedno je kriva pravzaprav – večna grešnica vseh religij (ni potrebno prav veliko umskega napora, da se ugotovi, da so obstoječe religije temeljni kamen patriarhata in osnovni izgovor lastninjenja).
PRIMER IZ PRAKSE
Vedno, ko pride približno privlačna ženska, kot nova sodelavka v kolektivu završči, kot če bi dreznil v sršenji panj. Sodelavci, ki so bili še 5min prej “normalni”, se popolnoma spremenijo.. od tistih, ki javno in dokaj neouksno “napovedo”, kako bo tale njihova.. do tistih, ki se slinasto sluzasto začnejo vrteti okoli nje.
Kaj je ženska naredila?
Nič. Vstopila je v nov kolektiv, kjer spoznava nekaj 100 novih sodelavk in sodelavcev. Podzavestno vse te moške osvaja? Je Femme Fatal vsaka nova ženska? Mar res? Vsaka izmed njih je pravzaprav Katarina Velika, ki bo ponoči celo kasarno skozi posteljo spustila?
Tipična projekcija.. zrcaljenje.. češ “ona nas podzavestno osvaja”. Vse ženske so grešnice.. kjer pa je pesem teh siren zgolj v povprečni moški glavi.. spodbujeni s stereotipi družbe in podžgani z miti religije.
Me prav zanima, kdaj bodo moški prevzeli svojo odgovornost v odnosu do drugega spola (v primeru, da so večinsko heteroseksualni)?
Ne na radikalno feminističen način, ki zgolj zrcali mačističnega: kriv si, če imaš penis!
(Nekdo je bral preveč Freuda in spregledal, da je bil ovržen v večini svojih sanjarij.. jih pa podobno, kot antične pripovedke še vedno uporabljamo za osnovno izrazoslovje.. kar pa ni isto!) Gromozanska napaka [hashtag=MeToo]#MeToo[/hashtag] “gibanja” je prav v njegovi stereotipnosti, najhujša pa v javnem linču (preko 200 moških je izgubilo zaposlitev zgolj na osnovi twitow, tudi anonimnih obtožb!).
Tako pa se nekako prebijemo do bitvenega vprašanja: “Sta ženska in moški lahko (samo) prijatelja?”
O tem smo pa že v avgustovski temi: Žena in prijatelj, bistvo navezujoče se na to temo je sedaj podčrtano:
Če bi ženi dejansko zaupali, tega dopisa ne bi bilo.. še manj bi se z njo prepirali.. ker BI JI ZAUPALI.
In tudi sicer bi lahko razumeli, da žena ne more odgovarjati za namene in dejanja drugega človeka.. odgovorna je le za svoje lastne (njej pa vendar zaupate?).
Friedrich Nietsche pa je že davno ugotovil, podobno, kot pravi sedaj moderator: “Ženska lahko prijateljuje z moškim, a le to lahko ohranja pod pogojem, da je podprto s fizično antipatijo.”
Na nivoju vprašanja ali sta heteroseksualna ženska in moški lahko prijatelja.. imamo tako konkreten filozoski odgovor.
Za praktičnega pa si zamislite preprosto vajo, ki sem jo že enkrat postavil na skupinski terapiji: “Postavite sedaj to prijateljico in prijatelja na samotni otok za neznano število dni, let. Kaj se bo zgodilo? Bosta res ves ta čas samo opice gledala?”
Starejši, izkušenejši so se smejali. Mladi so bili ogorčeni znotraj svojih še neokrnjenih idealov in sanj.
P.S.
Če bi Salome ne zavrnila Friedricha, bi njegova filozofija izgledala popolnoma drugače. Res je: vse niti človeštva držijo v rokah ženske.. zgolj s tem, da prisluhnejo in uslišijo moškim željam o njih.
Mujo i Fata sede na livadi i gledaju kako bik jaše kravu. Pita Fata Muju:
* Mujo, kako bik zna da krava hoće?
Mujo:
* Pa bik to oseti, namiriše …
Fata:
* A koja je tebi pička materina, jesi prehlađen?
https://www.vicevi.rs/vicevi/mujo-i-haso/krava-hoce
———————————————————————–
Z človekom. ki ne razume besede NE ali nima samoobvladovanja, nimaš kaj početi. Lahko samo čakaš, da mu morda klikne oziroma dobi drugo obsesijo. Skratka nobenega podpihovanja ognja (beri odmik).
Strinjam se z vami, da v določenih segmentih družbe še vedno obstajajo nesorazmerja, ko govorimo o razlikah med moškimi in ženskami. Prav tako obstajajo moški, ki se do ženske vedejo, kot da je njihova lastnina. Prav je, da o tem govorimo in da te nepravilnosti odpravimo. Še posebej, ko prihaja do nasilja in drugih zlorab (tudi takšnih, kot je bila opisana v tej temi) ne sme biti prostora za dolgo razpravo. Družba se mora odzvati odločno in nedvoumno. Žrtve je potrebno zaščititi in nasilneže odstraniti ne glede na barvo kože in “kvazi” religijske ali druge pravice.
Toda ne sprejmem teze, da na istem nivoju deluje večina moških, ko govorimo o povprečnemu EU moškemu v 21 st. V moški družbi prihaja do vulgarnosti, ko je govora o ženskah, res je (tudi zaradi popačene podobe). Veliko (preveč) je napihovanja in tolčenja po prsih kaj kdo je, kaj kdo bi, in kaj kdo bo. Toda osebno se ne spomnim, da bi v moji moški družbi kdaj kdo o ženskah zares govoril, kot da pričakuje, da brezpogojno dobi, kar hoče in kadar hoče (torej kot o lastnini), kaj šele, da bi to zares izvajal – vsaj jaz nisem tega tako razumel. Prej velja, pes, ki veliko laja, nikoli ne ugrizne, kot pa kaj drugega (poznam kar nekaj žensk, ki bi si želele, da bi sodobni moški več “grizli” in ne samo “lajali”). Če je kriterij vulgarnost in bahanje, potem ženske prav tako objektivizirajo moške, na drugačen način kot moški, ampak prav tako jih. Prav tako obstajajo določeni strokovni segmenti v družbi (CSD, šolstvo, različne terapevtske modalnosti, menda tudi v sodstvu, in verjetno še kje), ki ga večinsko obvladujejo ženske in posledično ženski vrednostni koncepti. Tudi tu se dogajajo zlorabe in te imajo velik vpliv na življenja vseh. Tudi v družinah je pogosto veliko zavestne in podzavestne kastracije.
Hočem povedati, da vsi sedimo v istem čolnu in da so časi, ko ženske niso imele pravic, niso smele reči NE in so se morale ukloniti volji moškega, minili. Sedanje generacije moških in žensk so potomci žensk in moških, kjer so se dejansko dogajale velike zlorabe. Niti ne zaradi njih samih, ampak zaradi političnega sistema, vojn, religije … Grehi staršev so postali grehi otrok. Vsi brez izjeme čutimo te posledice.
Na nek način občutim frustracijo, da ne moremo o stvareh razpravljati brez “lova na čarovnice” in brez ekstremnih primerjav v smislu “mini krilo -> posilstvo, moški -> burke …”
Morda res nisem reprezentativni predstavnik družbe, ker se v svoji praksi ukvarjam z ekstremi. Toda treniran sem v modalnosti, ki mi omogoča, da lahko hitro prepoznam omejujoče vzorce. Tudi med ljudmi, ki se samo sprehajajo mimo mene, ko grem na sprehod.
Trudim se, da ne preferiram nobene družbene skupine. Kot moški terapevt se trudim popravljati krivice, ki jih moški udejanjajo proti ženskam, homoseksualcem in drugim. Te krivice obstajajo, absolutno. In istočasno menim, da moramo biti sposobni objektivno in včasih kritično razpravljati o vsem, tudi o zapeljevanju ali katerikoli drugih omejujočih vzorcih vseh skupin.
Stepni_Volk vaš prispevek sem si “sposodil” kot osnovo za svoje nekoliko ideološko mnenje. Opravičujem se za to. Vaše mnenje spoštujem enako kot mnenja vseh drugih.
Strinjam se z vami, da v določenih segmentih družbe še vedno obstajajo nesorazmerja, ko govorimo o razlikah med moškimi in ženskami. Prav tako obstajajo moški, ki se do ženske vedejo, kot da je njihova lastnina. Prav je, da o tem govorimo in da te nepravilnosti odpravimo. Še posebej, ko prihaja do nasilja in drugih zlorab (tudi takšnih, kot je bila opisana v tej temi) ne sme biti prostora za dolgo razpravo. Družba se mora odzvati odločno in nedvoumno. Žrtve je potrebno zaščititi in nasilneže odstraniti ne glede na barvo kože in “kvazi” religijske ali druge pravice.
Toda ne sprejmem teze, da na istem nivoju deluje večina moških, ko govorimo o povprečnemu EU moškemu v 21 st. V moški družbi prihaja do vulgarnosti, ko je govora o ženskah, res je (tudi zaradi popačene podobe). Veliko (preveč) je napihovanja in tolčenja po prsih kaj kdo je, kaj kdo bi, in kaj kdo bo. Toda osebno se ne spomnim, da bi v moji moški družbi kdaj kdo o ženskah zares govoril, kot da pričakuje, da brezpogojno dobi, kar hoče in kadar hoče (torej kot o lastnini), kaj šele, da bi to zares izvajal – vsaj jaz nisem tega tako razumel. Prej velja, pes, ki veliko laja, nikoli ne ugrizne, kot pa kaj drugega (poznam kar nekaj žensk, ki bi si želele, da bi sodobni moški več “grizli” in ne samo “lajali”). Če je kriterij vulgarnost in bahanje, potem ženske prav tako objektivizirajo moške, na drugačen način kot moški, ampak prav tako jih. Prav tako obstajajo določeni strokovni segmenti v družbi (CSD, šolstvo, različne terapevtske modalnosti, menda tudi v sodstvu, in verjetno še kje), ki ga večinsko obvladujejo ženske in posledično ženski vrednostni koncepti. Tudi tu se dogajajo zlorabe in te imajo velik vpliv na življenja vseh. Tudi v družinah je pogosto veliko zavestne in podzavestne kastracije.
Hočem povedati, da vsi sedimo v istem čolnu in da so časi, ko ženske niso imele pravic, niso smele reči NE in so se morale ukloniti volji moškega, minili. Sedanje generacije moških in žensk so potomci žensk in moških, kjer so se dejansko dogajale velike zlorabe. Niti ne zaradi njih samih, ampak zaradi političnega sistema, vojn, religije … Grehi staršev so postali grehi otrok. Vsi brez izjeme čutimo te posledice.
Na nek način občutim frustracijo, da ne moremo o stvareh razpravljati brez “lova na čarovnice” in brez ekstremnih primerjav v smislu “mini krilo -> posilstvo, moški -> burke …”
Morda res nisem reprezentativni predstavnik družbe, ker se v svoji praksi ukvarjam z ekstremi. Toda treniran sem v modalnosti, ki mi omogoča, da lahko hitro prepoznam omejujoče vzorce. Tudi med ljudmi, ki se samo sprehajajo mimo mene, ko grem na sprehod.
Trudim se, da ne preferiram nobene družbene skupine. Kot moški terapevt se trudim popravljati krivice, ki jih moški udejanjajo proti ženskam, homoseksualcem in drugim. Te krivice obstajajo, absolutno. In istočasno menim, da moramo biti sposobni objektivno in včasih kritično razpravljati o vsem, tudi o zapeljevanju ali katerikoli drugih omejujočih vzorcih vseh skupin.
Stepni_Volk vaš prispevek sem si “sposodil” kot osnovo za svoje nekoliko ideološko mnenje. Opravičujem se za to. Vaše mnenje spoštujem enako kot mnenja vseh drugih.
[/quote]
Poglejte koliko procentov v posamezni državi Zahoda prejmejo desne stranke in kako so njih volilci razporejeni po spolu in boste videli, da je vaše razmišljanje ne-realno.
Povprečni moški je žal dokaj stereotipen volilec desnih idej, kjer je ženski potrebno odvzeti samostojnost. Od nadzora nad svojim telesom (pravice do umetne oploditve, abortus, pogoji rojevanja..) kot njenih pravic. Dovolj je pogledati dogajanje v ZDA, ki nekako od ameriške revolucije naprej odločajo o dogajanju po svetu.. Pax Americana. Povprečni volilec Trumpa pa je bel (jezen) moški.
Človeštvo ves čas svojega obstoja niha med valovi revolucij in anti-revolucij, kot je že Remarque višje obrazložil.
Za ženske, kot pravzaprav za vse ljudi, pa velja:
[img]https://i.pinimg.com/736x/ef/89/d6/ef89d630884eca7c5d7eb73217748237.jpg[/img]
Vsaka generacija si mora vedno znova izboriti svobodo.
Naivno razmišljati, da so svoboščine že varne, pa je največja nevarnost za približno svobodni svet (ker tudi približno nismo svobodni na zahodu, drugje je pa itak katastrofa religioznih in osebnostnih nesvobod).
Da se je treba svobodo vedno izboriti, se mi tudi zdi prav, saj bi drugače nastal kaos, ker se čreda ljudi ne zna/noče bremzat, ustaviti sama, treba jo je imeti v nekakšni ogradi.
Morda imate prav in sem res naiven. Dopuščam to možnost. Ne glede na to, da Amerika diktira dogajanje v svetu in da je Trumpa ustoličila retorika vulgarnosti, patriarhalnosti, antisemitizma in Velike Amerike, tega ne morem povezati z EU, kjer je gonilo dogajanja povezana z Nemčijo (Angela Merkel), Francijo (Emmanuel Macron) in EU (Jean-Claude Juncker). In ko gledam te posameznike kot manifestacijo volje ljudi, tega ne morem povezati z nadvlado in lastništvom moškega nad žensko. Tradicionalno je politična usmeritev v EU centralno leva. V zadnjem času se glasovi res selijo ne samo na desno, ampak predvsem strankam, ki z nerealnimi populizmi kupujejo glasove svojih volivcev (Slovenija je že takšen primer). Zasuk v desno v nekaterih državah je v EU povezan predvsem z migracijami – predvsem moških, ki prihajajo pretežno iz okolij, kjer ženske nimajo nobenih pravic. Ocenjujem, da se veča odpor tudi zaradi feministične agende in konceptov teorije izbire, ki jih volivci povezujejo z levimi strankami. Za EU je značilna tudi nizka volilna udeležba, za velik procent moških torej ne vemo v katero politično smer se nagibajo.
Ali lahko vse to dokazuje, da povprečen moški EU želi, da je njegova ženska njegova lastnina in ima oblast nad njenim telesom? Dvomim v to. Se pa ta ideja prepogosto uporablja kot kastracijska metoda, kar je narobe. Menim, da je potrebno vlogo in prisotnost moških redefinirati. Po svetu so se začela pojavljati različna moška gibanja (npr. https://mankindproject.org/ in druga), ki so odgovor na globalne spremembe. Menim, da je to korak v pravo smer. Samo moški z jasno identiteto lahko nekaj ponudi. Enako velja tudi za žensko. Tudi tu se dogajajo podobni premiki. Prav tako je po mojem mnenju potrebno izgraditi čimveč mešanih terapevtskih skupin, kjer se lahko na dovolj varen način raziščejo in transformirajo omejujoči vzorci kontrole med spoloma. Tudi sam bom v roku 2 let formiral takšno skupino. V kolikor koga to zanima, se naj vpiše v moj eNovičnik na spletni strani http://humanu.center/.