Najdi forum

ravnanje šefice v službi

Pozdravljeni, že skoraj 10 let delam v podjetju, kjer sem s samim delom načeloma zadovoljna, zato tu tudi vztrajam. Pred 3 leti so me zaradi delovnih potreb premestili v drug oddelek, kar je bil zame izredno hud udarec. Tja ni hotel iti nihče, a nekdo je pač moral iti in šefica je izbrala mene. Takrat sem menila, da zato, ker z mano ni bilo nobenih težav, vedno sem vse naredila, bila bolj tiho in v ozadju in sem tako bila idealna izbira. Tako sem v 14 dneh morala pustiti prejšnji oddelek in se lotiti dela v novem, kar je bilo zame izjemno zahtevno. Ne bom razlagala, kaj vse sem dala skozi, v glavnem bilo je ogromno stresa, žalosti, obupa, a sem nekako zvozila in še vozim…Problem je v tem, da me še vedno bolj veseli delo, ki sem ga opravljala prej kot to, ki ga sedaj in zato sem začela v kadrovsko službo pošiljati prošnje, če bi me premestili nazaj. Razmere so se v vsem tem času tudi precej toliko spremenile in bi me z vidika delovnih potreb lahko vzeli nazaj, a je bil odgovor vedno ne. Zadeva mi ni dala miru, zato sem se obrnila na naš sindikat in delavskega direktorja, ki prav tako kljub trudu niso mogli nič doseči. Nato sem začela zahtevati vsaj odgovor, zakaj ne, saj sem navedla tudi ogromno strokovnih argumentov, rešitev, dobrih za podjetje in sem želela nek bolj vsebinski odgovor na moje prošnje, četudi zavrnilen. V tem duhu sem vztrajala, a odgovorov ni bilo. Nato sem imela dovolj in sem zbrala vse pogum ter poklicala bivšo šefico, da me zanima, zakaj se ne morem vrniti v njen oddelek. Odgovorila mi je, da se o tem brez njenega nadrejenega ne bo pogovarjala. Nato sem ji poslala še mail, da jo prosim za pojasnilo, v čem ona osebno vidi težavo, zakaj me ne bi mogla vzeti nazaj. Spet mi ni odgovorila, temveč je navedla le, da je moje vprašanje posredovala v kadrovsko službo. Nato so me iz kadrovske poklicali na sestanek in mi sporočili, da so se pogovorili z bivšo šefico, ki je rekla, da me v svojem timu ne vidi in da je z mano imela same težave(!!). Ta zadnji podatek me je čisto sesul. Gre namreč za popolno izmišljotino, da ne rečem laž. Ko sem rekla, da to preprosto ni res, so v kadrovski rekle, da so menda tudi drugi moji sodelavci imeli z mano težave. Nato so mi pojasnili, da bom s svojimi prošnjami sicer lahko uspela (sama domnevam, da najbrž zaradi pomoči sindikata), a so me nato vprašali, če bom zadovoljna s tem, da bom vrnitev praktično izsilila in kako se bom ob tem počutila.

V prvi vrsti me zanima, kaj si mislite o takšnem ravnanju šefice. Kot vidite, mi ni bila praktično ničesar sposobna povedati v obraz, čeprav še vedno delava v isti stavbi in se srečujeva po hodnikih. V bistvu nima nobenih pametnih razlogov, temveč me očitno preprosto ne mara kot osebnosti (čeprav me je sama osebno izbrala na javnem razpisu za službo). Ker pa mi tega očitno ne zmore povedati, je še obremenila kadrovsko službo, da so mi predali njeno sporočilo in me skušali ustaviti. Obremenila je tudi moje nekdanje sodelavce, češ, češ da so imeli težave z mano, čeprav smo z nekaterimi še vedno v prijateljskih stikih (kot pravim, smo v isti stavbi). dvema sem tudi povedala za tole dogajanje in sta bila kar šokirana.

Skratka, bivša šefica mi je s svojim ravnanjem dala vedeli, kakšna osebnost je (prej se mi sanjalo ni, da se je sposobna spustiti tako nizko) in ne želim z njo nič imeti. Ne želim ji nič slabega, samo z opisanim ravnanjem ji je res uspelo podreti vse mostove med nami. To pa mi tudi onemogoča, da bi se vrnila v njen oddelek, kar je zaradi dela samega še vedno moja velika želja. Gre za delo, za katero sem študirala, se odrekala marsičemu, da sem se zanj usposobila in ga opravljala, no na koncu pa sem takole izgubila vse možnosti.

Opravičujem se za dolgovezenje in hvala vnaprej za mnenja.

Pozdravljeni.

Glede na napisano in glede na vaš način pisanja ne morem razbrati nobenega indica, ki bi nakazoval, da ste vi naredili karkoli narobe. Težava je ‘mlahavost’ vodstva v vašem podjetju in kadrovski službi, da se ni znalo na argumentiran način pravočasno pogovoriti z vami. Konflikt je posledično eskaliral.

Istočasno je potrebno vedeti, da značajsko neujemanje realno obstaja tudi v poslovnih odnosih in zelo možno je, da je prisotno tudi v primeru vi & vaša nadrejena & sodelavci. Lahko, da ste vsi vsak zase super, odnosi pa niso pravi, kar posledično lahko vpliva na storilnost. Vsekakor bi vsak nadrejeni moral biti toleranten do te mere, da se je sposoben odkrito pogovoriti s svojim zaposlenim, če prihaja do motenj, ki vplivajo na storilnost kolektiva. Nekaj, kar ne veš, ne moreš izboljšati. In če pravilno razumem vaš prispevek, vi za te motnje niste vedeli – tudi, če so res obstajale.

Ne strinjam se z mnenjem vaše kadrovske službe, da boste karkoli izsilili, vi se samo borite zase in izkoriščate vse možnosti, ki jih imate, kar je prav. Istočasno moram napisati, da če ste podpisali aneks za trajno razporeditev na drugo delovno mesto in če tam ne piše, da se po določenem času vrnete na staro, potem nimate pravnega argumenta (vsaj jaz ga ne poznam – preverite to navedbo pri pravniku sindikata) za vrnitev na staro delovno mesto, ne glede na vaše želje. Za razporejanje zaposlenih je odgovorno vodstvo in če imate vse kompetence, ki so potrebne za delo na novem delovnem mestu, potem ni podjetje v pravno formalnem smislu naredilo ničesar narobe.

Vprašanje, ki se mi zastavlja je, ali sploh želite delati v takšnem kolektivu? Razmislite o tem, da preverite kakšne možnosti imate na trgu dela? Če je vaše znanje iskano, lahko vedno dobite višje plačilo za svoje delo in ugodnejše pogoje. Če temu ni tako, imate seveda manj manevrskega prostora, ampak kljub temu ga imate.

V kolikor vam je bila storjena objektivna krivica, je prav, da se ta krivica odpravi. V kolikor se vam krivica objektivno ni zgodila, je prav, da naredite korak nazaj.

Bolj objektivno mnenje bi lahko podal, če bi poznal stališče in argumente druge strani, in bil seznanjen s pogodbo in aneksi, ki ste jih podpisali.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Če je vse, kar si opisala, res, gre za skrajno malomarno in nestrokovno dejanje te šefice. Če z delavcem nisi zadovoljen, si mu pač dolžan povedati vzroke, pa čeprav sam verjameš, da jih le ta ni sposoben odpravit. Pomagati pa žal ne znam. Na prvi pogleda zgleda, kot da se vas želijo znibit na “fini” način. Jaz bi se vseeno poskušal povezati s sodelavci, ki so o tem bili šokirani in jih na nek način prosil ali pozval, da pošljejo nek dopis oziroma zahtevajo pojasnilo tej šefici, zakaj se te je odrekla. Konec koncev se lahko iz danes na jutri komurkoli od njih zgodi kaj podobnega, če so odnosi tako na dnu.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
nova
Uredništvo priporoča

Po mojih izkušnjah ti nobeden šef nebo direkt rekel da te ne mara v kolektivu. to da nisi zaželjena bi morala vedeti že ko so te premestili.

Zakaj pa nisi zaželjena, to je pa lahko kup stvari. eni dajo dosti da z njimi kofetkaš in kar sodi zraven, drugi rinejo v rit šefu da se mu prikupijo.
Delo je tam na predzadnjem mestu…

hvala vsem za odgovore. G Topovšek je postavil tudi vprašanje, če si sploh želim delati v takem kolektivu. To me je vprašal že marsikdo od moža do prijateljev, katerim sem povedala svojo zgodbo, moj odgovor pa je sledeč. Vodstvo tega kolektiva me je sicer globoko razočaralo, a si mislim, zakaj bi jaz iskala nekaj drugega, če nisem naredila nič narobe, hkrati pa točno vem, kakšno delo me zanima in to je točno tisto, ki sem ga že opravljala pri tej šefici. A zdaj naj grem jaz skozi kalvarijo iskanja novih izzivov, ki jih morda sploh ne bom našla, hkrati pa vem, da obstaja nekaj, kar mi je všeč. Poleg tega ne gre za kakšno timsko delo in šefica v bistvu le malo usmerja z maili, sestanek je morda en na leto, vsak je pri svojem delu zelo samostojen, tudi z zunanjimi institucijami moram delati povsem sama, če se že kaj zatakne, se lahko po nasvet obrnem k sodelavcem, ki opravljajo enako delo ali pa na strokovno vodjo, ki tudi odloča o dopustih, pa še to vse teče elektronsko. Šefice, ki jo omenjam, dejansko sploh ne potrebujemo. Ona neposredno dela le s 3 strokovnimi vodjami, moj vodja pa dela neposredno z mano, pa še to le, če je nujno potrebno.

Delodajalec ima škarje in platno in ti lahko dodeli kar pač meni, da je prav, neglede na vse tvoje močne argumente, oni imajo “zgolj” argument moči, ki vedno zmaga pred vsakršno močjo argumentov…. žal

Sedaj si vsaj videla s kakimi lažnivci imaš opravka. Svojo komunikacijo omeji na tvoj opis del in nalog, ki ga imaš v pogodbi in vztrajaj dokler ne najdeš boljšega dela.

Tipična slika v naših podjetjih

******** [i]Ne govoriš ničesar, o čemer je vredno govoriti, če s tem nikogar ne vznemiriš. (Galvin K.)[/i]

On, hvala za zadnji komentar. Ja, točno to sem se naučila iz vsega tega šmorna, da gre samo za argument moči, ljudje, ki to moč izvajajo, pa so pri nas še taki brezhrbteničarji, da mi niso sposobni pogledati v oči in reči, tako bo zato, ker sem jaz tako rekla in pika. Tako pa je ta šefica, ki jo opisujem, sedaj po mojem globoko užaljena, ker me je imela za eno tako sivo delavno miško, ki se ni sposobna niti malo postaviti zase in bo lahko z mano delala, kar bo hotela, a se je v tej oceni malo zmotila. Zdaj me “kaznuje” s popolno ignoranco in blatenjem mojega imena v kadrovski službi in najbrž v krogih z ostalimi šefi, kamor jaz seveda ne sežem in mi je zato tudi eno figo mar, kaj tam govorijo o meni.

Kar pa ne še vedno ne razumem, pa je to, da so vseeno nekateri ljudje pri tej šefici z uporom pridobili točke, npr. obstaja gospa, ki ji ta šefica ni in ni povečala plače (tudi meni je mimogrede ni nikoli, a to je bilo pri meni premalo, da bi sprožilo moj upor) in je celo tožila delodajalca, sodba je celo javno dostopna, nekateri naši vodilni so bili zaslišani v tej zadevi, tožnica je tožbo izgubila (!) in kaj se je zgodilo potem; jaz bi si mislila, da je s takim ravnanjem res porušeno zaupanje med udeleženimi in se ne bi čudila, če bi našli pot, da se gospe znebijo, če že sama ne gre drugam, a glej ga zlomka, sledil je totalen preobrat, gospa lepo dela naprej, plačo so ji že nekajkrat dvignili in je celo v prijateljskih odnosih s to našo šefico. Ko imamo skupne seminarje (no enkrat letno k sreči), stalno tičita skupaj, kofetkata, se objameta, polubčkata, čeprav je gospa tožnica še vedno njena podrejena…

Mimogrede, jaz si prijateljstva z njo po vseh teh kolobocijah ne želim, želim si le priti nazaj na prejšnje delovno mesto.

Verjamem, da si dobra in sposobna delavka, toda dejstvo je, da te tvoja bivša šefica ne mar, te ne sprejema. Kdo ve zakaj? Si pomislila morda na to, da ti je za tvoje znanje nevoščljiva in jo skrbi to, da nekega dne lahko prideš na njeno mesto?
Jaz na tvojem mestu ne bi več silila na prejšnje delovno mesto. Ostala bi tukaj, kjer si zdaj. Na sploh, v takem kolektivu se ne bi več počutila dobro. Začela bi si iskati delo kje drugje. Verjetno si še mlada in imaš pred seboj še precej let dela. Zakaj bi ta čas prestajala v neki firmi, kjer nisi dovolj cenjena, kjer ti spletkarijo in delajo za hrbtom?
Vso srečo!

Hvala Luna za tvoje mnenje, se kar strinjam z njim. Tudi sama sem prišla do tega, da je brez veze silit nazaj. Šefica pa se zagotovo ne boji, da bi jaz prevzela njeno funkcijo, temveč jo po mojem bolj moti to, kako sem jaz z raznimi položaji v naši firmi popolnoma neobremenjena. Jaz preprosto rada opravljam svoje delo, mi pa dol visi za razne vodstvene funkcije, od raznih strokovnih vodij do koordinatorjev pa ne vem še česa, ki konkretnega dela ne opravljajo, morajo pa komu lesti saj veste kam, koga potunkati,…meni se take funkcije gabijo in jih ne bi opravljala niti 2 dni. Mogoče je šefica to začutila in ji je šla ta moja neobremenjenost na živce, ker same v tem smislu še daleč ni svobodna, temveč mora stalno paziti kaj bo rekla, komu bo rekla, vračati razne protiusluge itd. ne vem.

Kot rečeno želim le opravljati svoje delo (konkretno, ne da vodim ali koordiniram),a zato pričakujem neko osnovno spoštovanje in malo podpore sem in tja, kar pa je v naši firmi na žalost nemogoče.

in tvoja neobremenjenost je spisala cele strani on neki šefici…….

Resnicno ne razumem, zakaj silis tja, kjer te zelo ocitno nocejo. Gledano od strani, rines kot tank in se pozvizgas na vse okoli sebe. In potem se cudis, kako da nocejo delati s tabo. Ej, jaz te tudi ne bi hotela imeti v svoji ekipi.
Spominjas me na eno sodelavko, ki si je zapicila v glavo, da hoce na projekte. Z njo je naporno sodelovati, ze lani so ji vodje jasno povedali, da je v tej vlogi ne vidijo, ona pa rine in rine naprej in isce podporo na vseh koncih, namesto da bi se pri delu izkazala in dokazala, da je perspektiven kader. Vsakemu razlaga o domnevnih krivicah, ki se ji dogajajo, za svoje pomanjkljivosti pa je slepa in gluha.
Enkrat samkrat sem pred leti naredila napako in ji iskreno odgovorila, kje je bil pri eni drugi zadevi problem. Slucajno sem vedela, kje ga je polomila. V dobri veri, da dejansko zeli kaj popraviti, sem ji to tudi povedala. No, zenska je to obrnila okoli, izkoristila informacijo, da bi ocrnila ostale vpletene in s tem tudi meni naredila nemalo skode. Slo je za zadevo v stilu: ‘Zamudila si rok oddaje, zato so vlozili pritozbo.’ Ona pa je to spremenila v: ‘Preprostapreprostost mi je zaupala, da so vlozili pritozbo in me opravljali, da sem zamudila rok. Hocejo me zmobingirati, da bi se me znebili. Vsakemu se kdaj zgodi, da zamudi rok in Preprostapreprostost se popolnoma strinja z mano in me podpira.’ Od takrat razne izjave, kako se s kom kolektiv strinja in ga podpira, jemljem zelo z rezervo. Ce bi te bivsi sodelavci res tako zelo podpirali, bi pri svoji sefici ze zdavnaj posredovali in ti vsaj poskusili dobiti prejsnje delovno mesto nazaj. V najslabsem primeru pa bi ti vsaj iskreno povedali pravi razlog, zakaj so bile vse tvoje prosnje za premestitev ignorirane ali zavrnjene. Tako pa … iskreno dvomim, da gre za resnicno podporo.

Je kaj novega?

A pri meni? Ha, ha, pri nas je enako, kolegica še naprej rine na projekte in zdaj s tem teži že direktorju.
Če te zanima, ali je kaj novega pri avtorici teme, pa jaz nisem pravi naslov. Ampak dvomim, da se bo še kaj oglasila. Taki ponavadi ne marajo, če jim kdo pove kaj, kar se ne sklada z njihovim mnenjem.

New Report

Close