Najdi forum

Po 20letih skupnega življenja, se najine poti razhajava:/ začela sva zgodaj( čeprav ni bil moj prvi, niti jaz njegova ne prva). Skratka skupaj sva bila od 15leta( pomenil mi je vse na svetu, tak9 kot mi sedaj to pomeni otrok)…rodil se nama je otrok, ki je sedaj že šolar…bilo je veliko lepih pa tudi manj lepih, neprijetnih trenutkov. Vzponi, padci so se kar vrstili..strinjala sva se oba glede razhoda, pa vendar ker še bivamo skupaj( ìšcem stanovanje zase in za otroka, da se lahko izseliva) je toliko težje:/ odnosi zadnje čase, so bili na dnu…tudi spolnost je bila redka..
Sedaj se pogovarjava normalno, prav hudo mi je, čeprav vem, da bo bolje za vse. Ampak še par dni nazaj sem bila trdno odločena, da je prava odločitev, me sedaj vse skupaj bega. Jokam ko dež, pred otrokom se skrivam da me ne vidi v tem stanju. Hudo mi je…še danes sva naredila korak naprej glede razveze in morda je to krivec, za labilno počutje in cmeravost. Žalostno,da ti nekdo pomeni vse in bi zanj naredili marsikaj, potem pa z leti, izkušnjami, dogodki pa tega več ni. Potiho si želim, da bi se razpletlo drugače:( v solzah tipkam in hlipam za zrakom, res mi je hudo:/ še dobro da ni nikogar poleg ker se nebi mogla zadržati..

Je naraven proces ,ki doleti vsakega po daljši zvezi ali zakonu . Bilo bi hecno če bi se drugače počutila . Lahko bi se naprimer počutila hladno in nezainteresirano ampak saj nisi kamen človek si , ki čuti . Tvoj se spopada drugače tudi on je človek in tudi on čuti bolečino . Nekaj časa bo še tako večno pa zagotovo ne . Zato si dovoli jokati ,jeziti se …. Čez čas boš spoznala da med vama že dlje časa ni bilo vse ok . Spet bo lepo ampak ne takoj in ne zdaj vse potrebuje svoj čas .

Pozdravljeni.

Žal mi je, da se vam v partnerskem odnosu ni izšlo. Se strinjam s predhodnikom. Sedaj ste vstopili v proces žalovanja in “čustveni vrtiljak” je del tega procesa. V kolikor ne boste zmogli sami, vam predlagam, da si poiščete strokovno podporo pri tem procesu.

Bodite dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor
nova
Uredništvo priporoča

Tudi sama sem šla čez te procese ločevanja in se strinjam s predhodniki. Kup procesov žalovanja, osamljenosti, iskanja so naprej, ni tako enostavno. Se pa sprašujem nekaj, kaj ste naredili vse, kar ste lahko v vezi? Ste šli po kako strokovno pomoč, včasih pomaga. Kajti ko se spomnim svoje ločitve, sem šla z veseljem, potem so prišli občutki osamljenosti, čustva. lahko, da ni enako, ampak naredila sem več kot vse, da sem bila prepričana, iskrena, brez obžalovanja.Samo v premislek. Seveda pride do razhoda, ampak če je tako težko…na vem kakšna mnenja bodo imeli drugi. Ste naredili kaj, da bi probleme še drugače rešili? Pogovori v posvetovalnicah? Ne želim prilivati lja na ogenj, pa kljub vsemu imam tak občutek.

Tudi jaz imam podobne občutke in misli kot vbhjk. Če je namreč to res – da se “sedaj pogovarjata normalno” in da mirno, usklajeno urejata stvari (pa čeprav glede ločitve) – lahko to pomeni, da še ni vse odigrano, zaigrano, zakockano in končano brez možnosti ozdravitve.

Ne morem ti dati odgovora, ki bi ga najbrž rada slišala: ja, poskušaj še, saj se bo izboljšalo. Brez prej omenjene ozdravitve se ne bo. Bo samo še slabše. In če nobeden ne želi delati na zdravljenju (torej poiskati pomoči), je res boljše, da greš, preden postane še hujše.

(Pre)mnogi ljudje smo popolnoma “neizobraženi”, kar se tiče odnosov, še slabše – imamo “napačno znanje” (napačne vzorce iz otroštva in okolice, napačna prepričanja, igranje vlog, projekcije in še milijon ovir). Začela sta (pre)mlada, ko še definitivno nista bila niti izoblikovani, kaj šele zreli osebnosti. Tudi to je pogost vir konfliktov in nesoglasij, zlasti če eden ali oba psihično, duševno, duhovno (pa še kako) stagnirata na tisti točki.

Dobra novica je, da se da vsega pravega naučiti. Slaba je, da terja kar nekaj dela na sebi, časa, tudi denarja. Najslabša je, da večina odmahne, češ da zmorejo sami. Po tretji, peti neuspeli zvezi, ko so že na AD-jih ali v alkoholizmu ipd. in je za njimi že kak poskus samomora ipd., še kar govorijo, da je to usoda, da so pod nesrečno zvezdo rojeni ipd. Se pravi: še kar vztrajajo pri svojih zmotah, ki niso več zmote, ampak zablode. In ker delajo vedno isto, se jim dogaja vedno isto. To ni nobena usoda in nesrečna zvezda. Če vedno zmešaš rumeno in modro ali pa modro in rumeno, pač vedno dobiš zeleno.

Si na razpotju, od tebe je odvisno, kam boš šla, pomoč pa bi na tvojem mestu v vsakem primeru poiskala.

Srečno!

New Report

Close