Medsebojni odnosi, prijateljstvo
Pozdravljeni, upam da sem prisla na pravi naslov. Sem oseba, ki znam nasmejati prijateljice/sosolke s tem da se posalim tudi iz sebe. Vendar ko se nekdo posali iz mene nazaj sem užaljena in se počutim ponižano. Ubistvu imam občutek da sem s tem ko sem se do sedaj “posmehovala” iz same sebe dala dovoljenje drugim da počnejo enako do mene. Sama sem s tem prenehala oni pa ne. Kaj naj naredim, hvala in lp
Hm, verjetno ste še premladi in nimate tega občutka, kaj je človeku primerno reči in kaj ne.
Te razumem. Človek sam sebi hitro reče, da je blesav, neroden, nekoristen, neumen … ne pričakuje pa, da bo to ob drugi priliki rekel nekdo drug: kako si pa ti neumna.
Poskusi z lepo besedo, pojasni jim, da je eno, ko se človek norčuje sam iz sebe, nekaj čisto drugega pa, če se drugi. Da te boli in prizadene. Upam, da se boste zmenili.
Meni se opazke na račun zunanjosti kar tako, zunaj nekega konteksta ali ne da bi vprašala za mnenje, zdijo skrajno neprimerne in znak pomanjkanja bontona. Nikoli ne komentiram, ali se je kdo zredil, postaral, zgleda dobro/slabo … res izjemoma tudi pohvalim, ravno iz tega razloga, ker se mi ne zdi taktno. Če pa beseda nanese na te teme, pa seveda povem svoje mnenje, ampak bolj v smislu, kaj če bi začel telovaditi ali nehal jesti to pa to.
Pozdravljeni.
Del socialnih veščin, ki bi jih moral osvojiti vsak, je postavljanje mej. Svoboda enega se konča tam kjer se začne svoboda drugega.
Čeprav se to zdi logično, pa za veliko ljudi to ni enostavno. Lastna integriteta in meje so nekaj kar se učimo že zelo zgodaj. Kasneje se je tega težje naučiti, ni pa nemogoče.
Prvi korak pri tem je vsekakor zavedanje, da imate vso pravico reči NE. Ko boste takšen NE ponotranjili, ga bodo začeli prijatelji tudi slišati. Skušajte eksperimentiram in tvegati glede načina komuniciranja tega NE.
Bodite dobro.