Najdi forum

Imam težavo in potrebujem nasvet zato prosim za resne komentarje.
V zvezi sem z moškim ki ima interes zame ima tudi čas torej se ne izmika ničemur .
Zveza traja 11 let . Je pozoren in tudi prijazen.
Njegov mobilni telefon pa kaže drugo zgodbo . Po naključju sem ugotovila da niti nisem edina in da ima potrebo klepetati še s katero drugo ki pa je seveda ne omeni . Postane nervozen če si slučajno sposodim njegov telefon . Moti me predvsem to , da njegovi odgovori nimajo jasne razlage zakaj si dopisuje z drugimi temveč obtoževalne in pogovor se vrti okoli mene čeprav je bil vprašan on . Zagotovo sem prepričana da me zapustiti ne namerava in ravno tako po moji oceni ne namerava živeti pošteno ampak se gre skrivalnice in si v sebi najbrž misli , da če ne bom odkrila ne bo težav . Jaz seveda odkrijem in njegova scena se začne z besedami : Če ne bi ti iskala sitnosti bi bilo vse v redu…..
Meni se kljub temu zdi , da če jih on nebi povzročal jih sploh ne bi bilo.
Čedalje bolj razmišljam da imam opravka s prevarantom ki je zelo vešč v svojih skrivnostih….
Nikakor pa mi ne gre skupaj njegova vloga v tej zvezi saj se obnaša tako kot da sem edina .
Moški je imel pred poznanstvo z menoj na tem področju ko gre za iskrenost več težav in nikoli ni bil v zvezi s samo eno vse zveze pa je skrival tako pred eno kot pa pred drugo ljubico.
Kam me bo to pripeljalo ? A naj ga zapustim?

Tudi meni se zdi, da imaš opravka s prevarantom. Zakaj bi bila z njemu, če nimaš dobrega občutka. Preveč let si zapravila z temu tipom, ki te ima za rezervo. Bodi ponosna nase in ne pusti da te izkorišča. Razen, če si čist obupana in misliš da brez njega ne gre.

Namena spremeniti se nima. S tem, ko ti govori, da sitnosti ne bi bilo, če ne bi ti vrtala, ti sporoča, “sprejmi me takega kot sem, pa bo vse ok”. Tega si vsak želi, ko gre v zvezo, vendar je to kar malo preveč iluzorno oziroma svobodnjaško. Spreminjati drugih pa žal ne moreš.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni.

Dvom lahko uniči vajino zvezo. Zaenkrat ne bi podal nobene sodbe, saj niste jasno napisali ali so ti pogovori intimne narave ali samo prijateljske. Očitno niste popolnoma prepričani, da vas partner vara, sicer bi to izpostavili.

Vaš partner te pogovore skriva pred vami, to je očitno, vendar ni nujno da je to zato, ker vas vara, prav tako je stvar vrednot partnerjev ali si izmenjata vsak pogovor s tretjo osebo ali ne.

Lahko si predstavljam kako hudo vam je, vendar predno postavite pod vprašaj 11 let staro zvezo, skušajte ugotoviti kaj se v resnici dogaja med vama. Forum ne bi smel dati odgovora na to vprašanje.

V kolikor se ne bosta zmogla iskreno pogovoriti, si poiščita strokovno pomoč. Dobro bi bilo, da bi se strinjala, da zadeve med vama niso v redu.

Sam partnerske dinamike nikoli ne presojam iz stališča ene osebe, ampak gledam večjo celoto. Videl sem preveč parov, ki so prekinili zvezo, samo zato, ker so dejanja in besede drugih presojali predvsem skozi lastno gledišče. To je bilo največkrat obremenjeno z lastnimi omejujočimi vzorci, ki so onemogočali bolj objektiven pogled na situacijo. In ja, možno je, da šele sedaj po 11 letih partnerski odnos vidite bolj objektivno.

Bodite dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Pozdravljeni!

Berem trenutno izredno zanimivo knjigo, “Zakaj to počnejo?”, hkrati za moje pojme čisto grozljivko, o nasilnih moških (tudi verbalno nasilnih), ki so izredno briljantni manipulatorji, inteligentni in tako pretkani, da prelisičijo marsikdaj ne samo okolico, njene starše ali bližnje sorodnike, ampak tudi celoten državni sistem, od terapevtov, csdjev, soc.delavcev, policije, branilcev in sodstva..
..in ravnozato zloraba traja in se vleče lahko leta in leta, za štirimi stenami.

In potem preberem vaš odgovor in si mislim: ma tudi če avtorjeve zapise v knjigi delim z dva, ima nažalost prav.

Ma kako lahko podate tako zelo nevtralno stališče, objektivno do obeh, kljubtemu, da ne poznamo drugo plat zgodbe, po zapisanem stavku (tudi če ni bil do besedice egzaktno izrečen v živo): “Če ne bi ti iskala sitnosti bi bilo vse v redu..

To je dovolj močan brezkompromisen stavek, ki sporoča, da je in tudi vedno bo, krivda na njeni strani.
Sploh ni pomembno ali jo s temi prijateljicami vara ali ne.
On je upravičen do tega, karkoli že počne in ona izbire pri tem nima nobene. Ne čutit, ne vedet, ne podat mnenja.

In žal ja, v tem enem stavku je včasih potrebno po-gledat večjo celoto.

Ker naslednjič jo bo pa morda samo malo na gobec, ker je spet neki preveč fantazirala..

Po mojem, kadar ničesar ne skrivaš in nimaš slabe vesti, odgovoriš, sploh če vidiš, da je partner v stiski in potrebuje pojasnilo.
Drugo je mogoče bolestno ljubosumje, ko se moraš zagovarjati za vsak dober dan mimoidočemu.


Moj prispevek je res nevtralen, s povabilom, da se situacija začne reševati na strokoven način. Menim, da gre za bolj zapleteno situacijo, kot se zdi, in potrebuje nekaj več analize, ne glede na to kako se kaže na površju. In nenazadnje, 11 let dolg odnos si to zasluži.

Menim, da literatura (verjetno imate v mislih knjigo Zakaj to počne?
Kaj se dogaja v glavah jeznih in nadzirajočih moških
), ki reflektira izključno dejanja enega spola (v tem primeru moških) pošilja v javnost napačno sporočilo. Knjige sicer nisem prebral, o vsebini sklepam glede na naslov, kratek opis knjige in nekatere kritike. Poznam otroke in odrasle, ki so jih uničile predvsem odrasle ženske. In poznam otroke in odrasle, ki so jih uničili odrasli moški. Če beremo takšno knjigo, jo moramo nujno brati skozi zavedanje, da knjiga ne govori o vseh moških, ampak samo o nekaterih.

Za maskami, ki jih nosimo, smo vsi ranjeni. Oba spola nosita v sebi veliko sovraštva, zamer, besa in manipulativnih manevrov drug do drugega. In ironija je, da za zdravljenje potrebujemo drug drugega.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor


Moj prispevek je res nevtralen, s povabilom, da se situacija začne reševati na strokoven način. Menim, da gre za bolj zapleteno situacijo, kot se zdi, in potrebuje nekaj več analize, ne glede na to kako se kaže na površju. In nenazadnje, 11 let dolg odnos si to zasluži.

Menim, da literatura (verjetno imate v mislih knjigo Zakaj to počne?
Kaj se dogaja v glavah jeznih in nadzirajočih moških
), ki reflektira izključno dejanja enega spola (v tem primeru moških) pošilja v javnost napačno sporočilo. Knjige sicer nisem prebral, o vsebini sklepam glede na naslov in kratek opis knjige. Poznam otroke in odrasle, ki so jih uničile predvsem odrasle ženske. In poznam otroke in odrasle, ki so jih uničili odrasli moški.

Za maskami, ki jih nosimo, smo vsi ranjeni. Oba spola nosita v sebi veliko sovraštva, zamer, besa in manipulativnih manevrov drug do drugega. In ironija je, da za zdravljenje potrebujemo drug drugega.
[/quote]

Se strinjam, da so manipulatorji in nasilneži obeh spolov, na obeh straneh.

Knjiga, prav ste sklepali katera, dejansko preferira moško stan nasilnežev, vendar ne zanika črno belo, da so le ti zgolj in samo moškega spola.
Ker se avtor ukvarja in njegovo delo poteka predvsem z moškimi, ki so ali so bili nasilni, piše iz svojih izkušenj iz prakse.

In pravzaprav zmoti manipulator kot tak in obravnava le tega, in ne katerega spola je.
Tudi jaz poznam osebno nekaj prijateljic, kot tudi kolegov, ki so bili dolgo, nekateri so žal še vedno, v odnosih, kjer so manipulacije, grožnje in izsiljevanja vsaokodnevnica.

Zmoti pa blag in objektiven prijem obravnave, tako v besedi kot tudi kasneje v dejanjih strokovnih in državnih organov, do nasilnežev, tako moških kot žensk.

Če bi bili vsi, predvsem agresor, pripravljeni sodelovati, sprejeti odgovornost za svoja dejanja (prej sranja), se pokesati in iskreno pričeti delati na sebi in sodelovati, potem ja, imate prav, bi se lahko pogovarjali in delovali vsi, od terapevtov do držav.inštitucij, STROKOVNO.

V teh primerih, pri teh ljudeh, ki so lažnivi, prevrtljivi, in kar lepo prekalkulirano nasilni, pa se izkaže strokovna objektivna nevrtalna obravnava žal (ponavadi!) le še kot ugoden maneverski prostor, kjer pridobivajo na času zgolj agresorji, ki lažje prekalkulirajo in prilagodijo svoja sprenevedanja tako, da še ostale zmedejo in prepričajo v svoj prav.

Vem, boste zdaj morda rekli, kaj bi pa jaz rada, se poslužila nasilnih in drastičnih ukrepov in s tem postala druga plat kovanca/nasilja?

Mi je jasno, da tudi tako ne gre.

Kar bi rada, bi bolj strog, nepopustljiv oprijem in obravnavo.

Tudi v pisni obliki na forumu, iz strani strokovnjakov in inštitucij.

In seveda potem tudi, da se besede sprovedejo v dejanja.

Ti ljudje imajo čas in si ga znajo kupit, z blagimi odzivi, nevrtalnostjo, popuščanjem in raztegovanjem, tako terapevtov kot tudi višjih pravnih inštitucij, izgubljajo predvsem žrtve.

V bistvu se zelo strinjam z vami.

V določenih situacijah bi se stroka morala vmešati bolj odločno. Toda v nekaterih primerih je to lažje narediti in v drugih težje. Še najlažje je prepoznati fizično nasilje in tega res v večini primerov izvajajo (nekateri) moški. Že težje je prepoznati seksualno nasilje kjer žal zopet v večji meri prednjačijo (nekateri) moški. Najtežje je prepoznati psihološko nasilje, kamor spadajo tudi raznorazne manipulacije (in tu res ne bi delal razlik). V nekaterih primerih jih izvaja samo en partner, največkrat pa sta oba parterja ujeta v nevidno mrežo so-odvisniških vzorcev povezanosti. Kako boste v tem primeru podali učinkovito sodbo kdo je bolj “kriv” od drugega?

Tudi terapevti skrite manipulacije včasih težje prepoznamo, večina pa je izziv v načinu dela, da začne posameznik ali par sam prepoznavati nek vzorec in za njega prevzemati odgovornost. Šele od tu naprej je namreč mogoča resnična sprememba. Tukaj ne govorim toliko o krivdi, ampak dejansko o tem, da postanemo odgovorni ne samo za svoja dejanja, ampak tudi svoja čustva, misli in predvsem odločitve (torej tudi to, da vztrajamo ali ne vztrajamo v neki zvezi).

Verjetno vsaj teoretično poznate Karpmanov dramski trikotnik (napadalec, žrtev, rešitelj). No v praksi se vloge pogosto menjajo, ali pa je na enem nivoju ena slika in globljem nivoju popolnoma druga. Če terapevt prevzame na sebe vlogo rešitelja (ali sodnika), potem je v terapevtskem procesu v naprej obsojen na poraz in bo prej ali slej padel v vlogo žrtve ali napadalca. Dober terapevt se bo izogibal tej vlogi in delal na tem, da opolnomoči kliente, da bodo sposobni sami najti pot iz nastale situacije.

In res, včasih se je potrebno odločneje postaviti na eno ali drugo stran, toda v tej konkretni situaciji do sedaj nisem prepoznal nuje, da bi moral to narediti. Menim, da bo Gabrijella našla način, da naredi to, kar je najbolj prav. V kolikor tega ne bo zmogla sama, upam da bo poiskala pomoč.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

35% žensk v razvitem svetu se sooči z moško fizično ali seksualno nasilnostjo s strani partnerja.
V nekaterih državah se to povzpne na 70%. Za Slovenijo se v medijih navaja 50%.

82% zastopnic v parlamentu je znotraj študije v 39 državah doživelo nasilna dejanja s strani moških.

Vsaka 10 deklica do 15 leta izkusi spletno – cyber nadlegovanje

Polovica vseh umorjenih žensk, je bilo umorjenih s strani intimnega partnerja.

Le 14% žensk prijavi nasilje.

Od vsega nasilja v družini pade na moške 90% primerov, kjer pa so v 10% zajeti še dečki, kar pomeni, da je moškega nasilja dejansko še več!

http://www.unwomen.org/en/what-we-do/ending-violence-against-women/facts-and-figures

http://www.times.si/slovenija/moske-zrtve-nasilja-vecina-zaradi-sramu-skrita-za-vedno–a5b6e341db17d0a011625f69e3da5dd3331c6656.html

Lp vsem ki odgovarjate in ste si vzeli čas za mojo zgodbo . Pogovorila sem se s partnerjem še vedno nima jasnega odgovora čemu piši drugi ampak je sem dobila le odgovor : Kaj te ima brigati kaj ji pišem . Torej mene nima kaj brigati. Še najbolj blizu mi je Markov odgovor .Torej ne sprašuj in vse bo ok . Mislim da moram stran od njega ker moj partner je zahrbten in nespoštljiv. In dobro da sem dregnila vanj saj je pokazal svoj drugi obraz . G. Boštjanu pa bi mogoče samo omenila naj si prebere zadnje stavke glede na to da je mnenja da mogoče nisem niti sigurna ali me vara.
Oprostite nekoliko sem nervozna zaradi spoznanja o partnerju .

Se opravičujem, iz vašega prispevka nisem razbral, da ste popolnoma prepričani, da vas partner vara, zato sem njegovo vedenje pripisal njegovi obrambni strategiji, ki ni nujno povezana s tem, da vas dejansko vara (v mislih sem imel varanje, ki vključuje seksualnost). Pisali ste namreč tudi to, da je pozoren in prijazen.

Če sedaj ni dvoma glede varanja, potem je situacija zelo drugačna in žal ne dopušča veliko možnosti. Dnevi, ki sledijo žal ne bodo preprosti, ne glede na to kaj boste naredili. Dobro bi bilo, da vsega ne bi doživljali čisto sami. Podpora najbližjih lahko naredi zelo veliko razliko v tem kako dolgo in na kakšen način boste žalovali. V kolikor nimate nobene osebe kateri bi se lahko zaupali in ob kateri se počutite varno, poiščite psihoterapevta(ko).

Prav bi bilo, da partner odide, vsaj dokler se ne odločite kaj boste naredili z odnosom, torej ali ga boste nepreklicno prekinili, ali boste pripravljeni dati odnosu še eno možnost. Če boste naredili slednje, potem je prav, da veste, da veliko parov po prevari nikoli popolnoma okreva. Izgubljenega zaupanja namreč ni mogoče enostavno pridobiti nazaj. Nekaterim vendarle uspe, vendar samo, če se zgodi resen transformacijski proces. V tem primeru je zelo smiselno poiskati pomoč psihoterapevta(ke).

V kolikor je nepremičnina v kateri živita od partnerja, odidite vi, vsaj toliko, da premislite, kaj želite narediti.

Vem da boli. Za partnerjevo prevaro niste odgovorni vi. Odnos je predstavljal del vas, vendar odnos niste vi, zato v naslednjih dnevih, tednih in mesecih zopet odkrijte čudovito sebe.

Želim vam vse dobo. Naj iza oblakov hitro posije novo upanje.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Kar bi rada, bi bolj strog, nepopustljiv oprijem in obravnavo.

Čemu?
Da se nekoga pribije na križ in hkrati pomiluje nasprotno stran?
Je to lahko rešitev odnosa, pomiri strasti med partnerjema?
Dvomim….

V zvezi sta že 11let, vse bolj ali manj poteka rutinsko, nihče od niju ne posveča partnerju več niti približno toliko pozornosti kot jo je na začetku zveze, tu je še kup zamer, ki sta jih pridelala skozi leta in vse se zdi neredno truda….. zunaj pa cvetijo tako omamne cvetlice… in naš dečko se je zagledal v eno izmed njih in sedaj sanjari vse mogoče, ji piha na dušo in njej očitno godi, mu odgovarja kar pri njem še bolj podžiga plamen, ki se je je po toliko letih spet razplamtel.
Za vse to Gabriela ni ostal slepa in mu je vrgla pod nos, da si dopisuje z drugo.
On pa sedaj živi v drugem svetu, zadrogiran in vse kar ruši/ogroža njegov svet, napade kot največjo grožnjo. Njegovo dopisovanje je njegova droga in težko se ji bo odpovedal še posebno, ker se ne zaveda, da se je ujel na limance zaljubljenosti, ki je posebno čustveno stanje.
Na kocko je pripravljen dat prav vse, zato tako burno reagira, zato je nesramen, nespoštljiv, manipulatorski…itd
Revež se ne zaveda koliko energije troši za nekaj kar bi lahko imel doma.

Mislim, da se to zgodi večini parov, še posebno, če so nepoučeni o teh stvareh.

Četudi taka zveza razpade in si partnerja poiščeta nove partnerje ju čaka ista/podobna zgodbe v kolikor ne bosta vlagala v lasten odnos.

Zaljubljenost in/ali zatreskanost nista noben izgovor za žaljivo, manipulativno, pasivno-agresivno vedenje.

Če se želi partner, ki izvaja nasilje nad drugim, le tega dejansko rešit, se mora soočit s svojimi dejanji in prevzet odgovornost, brez žblj izgovorov. Brez pardona, brez ujčkanja.

In ker vidi vedno več koristi tam kjer je, da izsiljuje in manipulira, bo tudi našel tisoč izgovorov, da se mu tega soočenja s svojimi negat.dejanji pravzaprav čisto zares ni treba lotit.
Lažja pot.

In če mu hočemo pomagat (od terapevtov do ostalih inštitucij), ga je potrebno dejansko oprijet odločno, ne pa en neskončen cigu migu. Ker bo ob prvi možni priliki izkoristil vsako luknjo, izhod.

Če osebno nisi mel opravka z inteligentnimi manipulatorji, ne veš o čem pišem..pravzaprav na tvojo srečo.. 🙂

Zaljubljenost in/ali zatreskanost nista noben izgovor za žaljivo, manipulativno, pasivno-agresivno vedenje.

Če se želi partner, ki izvaja nasilje nad drugim, le tega dejansko rešit, se mora soočit s svojimi dejanji in prevzet odgovornost, brez žblj izgovorov. Brez pardona, brez ujčkanja.

In ker vidi vedno več koristi tam kjer je, da izsiljuje in manipulira, bo tudi našel tisoč izgovorov, da se mu tega soočenja s svojimi negat.dejanji pravzaprav čisto zares ni treba lotit.
Lažja pot.

In če mu hočemo pomagat (od terapevtov do ostalih inštitucij), ga je potrebno dejansko oprijet odločno, ne pa en neskončen cigu migu. Ker bo ob prvi možni priliki izkoristil vsako luknjo, izhod.

Če osebno nisi mel opravka z inteligentnimi manipulatorji, ne veš o čem pišem..pravzaprav na tvojo srečo.. 🙂
[/quote]
Imam opravek s tabo, na srečo (ali na žalost?:) le prek tipkovnice 😉

Nisem pisal izgovorov, sem zgolj obrazložil zakaj je tak in če nekdo to razume lažje potem ustrezno ukrepa.
Mislim da obtoževanje ne bo obrodilo želenih sadov, ker se bo on samo še brani/napadal nazaj, njej je pa želja, da z dopisovanjem preneha, ker se s tem oddaljuje od nje.
Ona je sitna, ga kontrolira, je obrožujoča… skratka neprijena. Tista druga je njeno nasprotje.
Torej katera se mu vse bolj dopade?

Mislim, da bi tu najbolj pomagala neka x oseba, recimo terapevt, ki ve kako se stvari streže, da ne bi zavrgli toliko let skupne zveze.


Imam opravek s tabo, na srečo (ali na žalost?:) le prek tipkovnice 😉

Nisem pisal izgovorov, sem zgolj obrazložil zakaj je tak in če nekdo to razume lažje potem ustrezno ukrepa.
Mislim da obtoževanje ne bo obrodilo želenih sadov, ker se bo on samo še brani/napadal nazaj, njej je pa želja, da z dopisovanjem preneha, ker se s tem oddaljuje od nje.
Ona je sitna, ga kontrolira, je obrožujoča… skratka neprijena. Tista druga je njeno nasprotje.
Torej katera se mu vse bolj dopade?

Mislim, da bi tu najbolj pomagala neka x oseba, recimo terapevt, ki ve kako se stvari streže, da ne bi zavrgli toliko let skupne zveze.
[/quote]

Brez skrbi, mene večina ne mara.. 😉
Manipulatorje pa preprosto skoraj vsa okolica, obožuje.. 🙂

Če karkoli manipuliram (verjetno vsi ljudje to počnemo kadaj pa kdaj), se trudim in poskušam to popravit, tudi če me na to opozorijo.
Manipulatorji ponavadi nikoli, se jim j.po domače..
Šele, ko so JAVNO (javne inštitucije) soočeni s svojim “obnašanjem”, potem obstaja majhna možnost, da se bo kaj zgodilo, spremenilo..

Najbolje seveda, ga bo razumela, da si tudi sama poišče strokovno pomoč. In potem ji bo postalo jasno, da z njim nima več kaj počet.
Močno dvomim, da bo on hotel z njo k terapevtu (le zakaj, če so popolni?).

In tukaj sploh ne gre, katera se mu bolj dopade. Tečna ali ne tečna.

Gre za spoštovanje drugega in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja.

To, da je ona sitna in tečna pravzaprav povzroča on sam s svojim obnašanjem in je za to tudi delno sokriv, odgovoren.
Njemu pa ni v interesu, da bi karkoli naredil, da bi ona potem postala tista, ki “se mu bolj dopade”, ker bi potem konflikt REŠEVAL.

NJEMU je zgolj do tega, da ostane vse tako kot je, ker NJEMU tako najbolj ustreza, in njena “tečnoba”, “zateženost” je samo nepotrebna ovira, da bi SVOJE prijetno stanje lahko še naprej ohranjal.
Tukaj ni dvojine, in ni sodelovanja. Tukaj je on in njegov eden in edini velik ego, ki se bo potrudil, da bo ohranil prijetno stanje zase.

Od avtorice tip jo npr.zaenkrat utiša “samo” z žaljivimi besedami, ki pa včasih prerastejo (pri nekaterih drugih nasilnežih pa so vsakodnevnica), naslednjič jo bo utišal pa z batinami. Tisti najhujši pa utišajo “tečno babo”, da ji odvzamejo pravico obstajat, z umorom.

Tako to gre, in se lahko stopnjuje.

In res, maš srečo, ker očitno ne veš kakšni so lahko. Bodi srečen za to..

Tudi če bi bila ona ultra super prijazna, nič tečna, bi prej ko slej našel nekaj, da bi jo lahko dol tlačil, žalil, nekaj, da lahko spuca svoj nabran drek celega dne.
Ker fejkat pred vsemi ostalimi gospoda Popolneža tudi nekaj stane. Pokasira pa partner-ica doma.

Brez skrbi, mene večina ne mara.. 😉
Manipulatorje pa preprosto skoraj vsa okolica, obožuje.. 🙂

Če karkoli manipuliram (verjetno vsi ljudje to počnemo kadaj pa kdaj), se trudim in poskušam to popravit, tudi če me na to opozorijo.
Manipulatorji ponavadi nikoli, se jim j.po domače..
Šele, ko so JAVNO (javne inštitucije) soočeni s svojim “obnašanjem”, potem obstaja majhna možnost, da se bo kaj zgodilo, spremenilo..

Najbolje seveda, ga bo razumela, da si tudi sama poišče strokovno pomoč. In potem ji bo postalo jasno, da z njim nima več kaj počet.
Močno dvomim, da bo on hotel z njo k terapevtu (le zakaj, če so popolni?).

In tukaj sploh ne gre, katera se mu bolj dopade. Tečna ali ne tečna.

Gre za spoštovanje drugega in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja.

To, da je ona sitna in tečna pravzaprav povzroča on sam s svojim obnašanjem in je za to tudi delno sokriv, odgovoren.
Njemu pa ni v interesu, da bi karkoli naredil, da bi ona potem postala tista, ki “se mu bolj dopade”, ker bi potem konflikt REŠEVAL.

NJEMU je zgolj do tega, da ostane vse tako kot je, ker NJEMU tako najbolj ustreza, in njena “tečnoba”, “zateženost” je samo nepotrebna ovira, da bi SVOJE prijetno stanje lahko še naprej ohranjal.
Tukaj ni dvojine, in ni sodelovanja. Tukaj je on in njegov eden in edini velik ego, ki se bo potrudil, da bo ohranil prijetno stanje zase.

Od avtorice tip jo npr.zaenkrat utiša “samo” z žaljivimi besedami, ki pa včasih prerastejo (pri nekaterih drugih nasilnežih pa so vsakodnevnica), naslednjič jo bo utišal pa z batinami. Tisti najhujši pa utišajo “tečno babo”, da ji odvzamejo pravico obstajat, z umorom.

Tako to gre, in se lahko stopnjuje.

In res, maš srečo, ker očitno ne veš kakšni so lahko. Bodi srečen za to..

Tudi če bi bila ona ultra super prijazna, nič tečna, bi prej ko slej našel nekaj, da bi jo lahko dol tlačil, žalil, nekaj, da lahko spuca svoj nabran drek celega dne.
Ker fejkat pred vsemi ostalimi gospoda Popolneža tudi nekaj stane. Pokasira pa partner-ica doma.
[/quote]

Tole si sedaj potencirala do skrajnosti, ni čudno, da te večina ne mara…he,he,he…
Vseeno si meni všeč (kot dopisovalka) 😛

Kaj tvoj partner poreče na najino dopisovanje?

Jaz bi tovrstne ljudi nekoliko drugače opredelil, nap kot ljudi z infantilnim načinom razmišljana. Takšni vedno izberejo zgolj stvari, ki so njim pogodu, ne premorejo empatije, sočutja, ker niso imeli pogojev, da bi ta čstva izgradil v otroštvu, ker se jim je vedno zgolj nastrezalo sedaj vse to želijo imeti tudi v odnosu s partnerjem. Da je mera polna je problem še večji, če so naravno inteligentni.

Pa vendar, skupaj sta preživela celih 11 let, kar ni malo zato ne bi bilo smiselno kar vršt puške v koruzo zaradi nekega dopisovanja, ki je lahko takšno kot je tole.

Boš pustila partnerja, ker si dopisuješ z drugimi, oz si manipulatorka, oseba kot si jo opisala zgoraj?

V njunem odnosu ni samo on agresiven, stvaim, da je verbalno agresivna tudi avtorica, čeprav lahko rečemo, da do neke mere upravičeno.

Po napisanem je sigurno dvoje. V tem odnosu ni zaupanja in ni iskrenosti. Če ti pa to ustreza ali ne, se moraš odločiti sama.

On se mogoče brani, ker gre res “samo” za dopisovanje, mogoče pa res prikriva kaj več. Po napisanem se ne da nič reči, gre zgolj za ugibanje.

Tole si sedaj potencirala do skrajnosti, ni čudno, da te večina ne mara…he,he,he…
Vseeno si meni všeč (kot dopisovalka) 😛

Kaj tvoj partner poreče na najino dopisovanje?

Jaz bi tovrstne ljudi nekoliko drugače opredelil, nap kot ljudi z infantilnim načinom razmišljana. Takšni vedno izberejo zgolj stvari, ki so njim pogodu, ne premorejo empatije, sočutja, ker niso imeli pogojev, da bi ta čstva izgradil v otroštvu, ker se jim je vedno zgolj nastrezalo sedaj vse to želijo imeti tudi v odnosu s partnerjem. Da je mera polna je problem še večji, če so naravno inteligentni.

Pa vendar, skupaj sta preživela celih 11 let, kar ni malo zato ne bi bilo smiselno kar vršt puške v koruzo zaradi nekega dopisovanja, ki je lahko takšno kot je tole.

Boš pustila partnerja, ker si dopisuješ z drugimi, oz si manipulatorka, oseba kot si jo opisala zgoraj?

V njunem odnosu ni samo on agresiven, stvaim, da je verbalno agresivna tudi avtorica, čeprav lahko rečemo, da do neke mere upravičeno.
[/quote]

Res je, sem potencirala do skrajnosti, namenoma, iz razloga, da se karkoli vsaj en cm v glavah premakne… 🙂

In ker se ponavadi ne, ker je pretežko, ljudje tega ne marajo slišat..večina, z manjšino pa pademo v debato… 🙂

Hkrati nisem potencirala do skrajnosti primer avtorice, ampak nasplošno. Dejansko se z leti stvari potencirajo na slabše, seveda ne (na srečo!) do takih skrajnosti. Pri nekaterih (upam, da v čimmanjšem številu) pa nažalost tudi.

A to še vedno ne opravičuje njegovo obnašanje, pa tudi če z njo ali s komerkoli ni nikoli in ne bo nikoli fizično obračunal.

To mu še vedno ne daje nobene pravice, da ljudi okrog sebe žali in pasivno agresivno izsiljuje (če ona ne bi drezala vanj, bi bilo vse ok….?!?)..

Tudi težko otroštvo, infantilnost, manjko empatije so stvari, ki jih je treba reševat in ne uporabljat tam kjer jim ustreza, kot izgovore, ki opravičujejo nasilno obnašanje.

Vsi smo na nekem področju okvarjeni ali funkcioniramo slabše, razlika je samo med ljudmi, ki to priznajo in z dejanji (terapija, pogovor, sprememba obnašanja) poskušajo reševat in tistimi, ki vse to zanikajo in prelagajo odgovornost in krivdo na zunanje dejavnike.

Tisti, ki trdi, da je z njim vse super, da on ima vedno vse prav, so vsi drugi okrog njega za vse krivi, da on je pa imel idealno otroštvo, skratka ne sebi ne partnerju ne prizna nobene “napake”, je najbolj okvarjen.

Dopisovanje s tabo ali komerkoli na forumu je z moje strani odprto, kar se tiče partnerja, torej lahko prebere vse, če si želi.
Res pa je, da se midva rada o vsem tem tudi v živo pogovarjava.

Odkrit-iskren odnos ima prednost pred skrivalnicami, da ti daje res občutek svobode in neujetosti.
Samo pogoj je, da imata oba iskren interes po njem.

Res je, sem potencirala do skrajnosti, namenoma, iz razloga, da se karkoli vsaj en cm v glavah premakne… 🙂

In ker se ponavadi ne, ker je pretežko, ljudje tega ne marajo slišat..večina, z manjšino pa pademo v debato… 🙂

Hkrati nisem potencirala do skrajnosti primer avtorice, ampak nasplošno. Dejansko se z leti stvari potencirajo na slabše, seveda ne (na srečo!) do takih skrajnosti. Pri nekaterih (upam, da v čimmanjšem številu) pa nažalost tudi.

A to še vedno ne opravičuje njegovo obnašanje, pa tudi če z njo ali s komerkoli ni nikoli in ne bo nikoli fizično obračunal.

To mu še vedno ne daje nobene pravice, da ljudi okrog sebe žali in pasivno agresivno izsiljuje (če ona ne bi drezala vanj, bi bilo vse ok….?!?)..

Tudi težko otroštvo, infantilnost, manjko empatije so stvari, ki jih je treba reševat in ne uporabljat tam kjer jim ustreza, kot izgovore, ki opravičujejo nasilno obnašanje.

Vsi smo na nekem področju okvarjeni ali funkcioniramo slabše, razlika je samo med ljudmi, ki to priznajo in z dejanji (terapija, pogovor, sprememba obnašanja) poskušajo reševat in tistimi, ki vse to zanikajo in prelagajo odgovornost in krivdo na zunanje dejavnike.

Tisti, ki trdi, da je z njim vse super, da on ima vedno vse prav, so vsi drugi okrog njega za vse krivi, da on je pa imel idealno otroštvo, skratka ne sebi ne partnerju ne prizna nobene “napake”, je najbolj okvarjen.

Dopisovanje s tabo ali komerkoli na forumu je z moje strani odprto, kar se tiče partnerja, torej lahko prebere vse, če si želi.
Res pa je, da se midva rada o vsem tem tudi v živo pogovarjava.

Odkrit-iskren odnos ima prednost pred skrivalnicami, da ti daje res občutek svobode in neujetosti.
Samo pogoj je, da imata oba iskren interes po njem.
[/quote]
No me veseli, da ne bom še jaz kak razlog za ločitev zaradi najinih pisarij…. 😛

Zakaj avtorica ne more prebrat tistega kar si on dopisuje? Zakaj ji on ne želi pokazat?
Kako prit do tega, da partnerju brez strahu lahko daš prebrat kar si dopisuješ z nekom?

Mogoče ima tip slabe izkušnje, ko je ona popolnoma napačno interpretirala kako besedo/stavek in ji sedaj raje kaj prikrije kot, da bi njej razlagal in jo je odpravil z besedami, da naj ne dreza vanj.
Torej zahtevat, da se on spremeni, naj si ne pisari z nikomer, je ravno tako agresija, če ne že kar posesivnost, zato jaz ne bi njega čisto okrivil ali ga označil za agresivca.
Kar lahko ona stori je, da spremeni svoj odnos do njega in posledično lahko pričakuje spremembe.
Ampak to je najtežje še sploh, če ni interesa.

Ti se s partnerjem pogovarjaš o svojih pisarijah, poudarek na pogovarjaš, vajina komunikacija ni obtožujoča, ker če bi bila mu svojega pisanja ne bi kazala… torej zadeva ni črnobela.

Dvomim, da lahko naše pisanje komurkoli odpre oči, lahko je samo snov za razmišljanje, če obstajajo kapacitete za tovrstno početje. 😛

New Report

Close