Vzgoja otrok
Temelje sicer dobiš v primarni družini, a svoje življenje lahko usmerjaš kot odrasel sam. Kako bi sicer pojasnil, da lahko več otrok, iste družine, ubere vsak svojo pot? Iz istega gnezda, a vsak svoj svet.
Ne le družina in vzgojitelji, tudi prijatelji in drugi odrasli, ki jih srečuješ skozi svoje otroštvo, oblikujejo tvoje zavedanje. Ki ga kot odrasel lahko oblikuješ glede na tisto, kar si zaznaval oz. kar si zasledil tudi sam. Kar bi želel ti sam. Nenazadnje lahko poiščeš pomoč na tej svoji poti.
Brezplodno pa se je sklicevati v pozna leta na zamujeno v otroštvu. S tem se odrekaš moči oz. zanikaš, da si sam kreator svojega življenja.
Temelje sicer dobiš v primarni družini, a svoje življenje lahko usmerjaš kot odrasel sam. Kako bi sicer pojasnil, da lahko več otrok, iste družine, ubere vsak svojo pot? Iz istega gnezda, a vsak svoj svet.
Ne le družina in vzgojitelji, tudi prijatelji in drugi odrasli, ki jih srečuješ skozi svoje otroštvo, oblikujejo tvoje zavedanje. Ki ga kot odrasel lahko oblikuješ glede na tisto, kar si zaznaval oz. kar si zasledil tudi sam. Kar bi želel ti sam. Nenazadnje lahko poiščeš pomoč na tej svoji poti.
Brezplodno pa se je sklicevati v pozna leta na zamujeno v otroštvu. S tem se odrekaš moči oz. zanikaš, da si sam kreator svojega življenja.
[/quote]
Zelo dober odgovor.
Temelje sicer dobiš v primarni družini, a svoje življenje lahko usmerjaš kot odrasel sam. Kako bi sicer pojasnil, da lahko več otrok, iste družine, ubere vsak svojo pot? Iz istega gnezda, a vsak svoj svet.
Ne le družina in vzgojitelji, tudi prijatelji in drugi odrasli, ki jih srečuješ skozi svoje otroštvo, oblikujejo tvoje zavedanje. Ki ga kot odrasel lahko oblikuješ glede na tisto, kar si zaznaval oz. kar si zasledil tudi sam. Kar bi želel ti sam. Nenazadnje lahko poiščeš pomoč na tej svoji poti.
Brezplodno pa se je sklicevati v pozna leta na zamujeno v otroštvu. S tem se odrekaš moči oz. zanikaš, da si sam kreator svojega življenja.
[/quote]
Dober odgovor, ki rabi dopolnilo. Lahko je okolje za vse enako, pa vendar si nismo enaki, niti kot otroci, niti kot odrasli. Enake stvari lahko na nas različno vplivajo.
Dober odgovor, ki rabi dopolnilo. Lahko je okolje za vse enako, pa vendar si nismo enaki, niti kot otroci, niti kot odrasli. Enake stvari lahko na nas različno vplivajo.
[/quote]
…in vse to te lahko pripelje do zaključka, da le nisi toliko močen, da bi bil v celoti lahko kreator svojega življenja. Če so vsi tej zunanji vplivi toliko usodni, da te tako usodno oblikujejo so tudi soodgovorni za tvoj uspeh v življenju česar se premalo, če sploh se, zavedajo ti, ki krojijo našo usodo.
Verjamem , da starši delajo najbolje kar vejo in znajo, da bi njihovi otroci uspeli v življenju pa vendar se premnoge poti sfižijo in ljudje obtičijo v neki vrsti omame, se izgubijo na poti življenja. Vprašanje je kaj delajo tisti, ki oblikujejo, so odgovorni za stanje v širši družbi. Kakšni so njihovi nameni?
Znanje novopečenih staršev je kakršno je, vsak se uči sproti, žal na lastnih napakah. Nihče se ne zmeni za to, kot družba se ne ukvarjamo (oz premalo) s tem, kako bo vzgojen novi rod, ki bo soustvarjal družbo. Niče nas ne uči kako obvladat svoja čustva, se pa družba zelo podrobno ukvarja s tem kako uspet v življenju na materialnem področju. Tu ni skoraj nič prepuščeno naključju. Za vsak polic je predpisano izobraževanje s katerim pridobiš znanje in dokazilo o strokovni usposobljenosti s katerim lahko potem opravljaš določen poklic.
Za starševstvo, za medsebojne odnose… kot, da ni nikomur mar, a ravno tu se nam prepogosto zalomi in življenje postane muka…
Tudi jaz se strinjam, da je velik pomen okolje v katerem otrok odrašča. Zasledil sem raziskave, ki pričujejo o tem, kako se otrok privaja npr. na mamin glas, njen čustven svet, prav tako se otrok v maternici privaja na očetov glas, če mu npr. bere v bližini.
Otrok udomači čutenja, ki se zgodijo v mami, ko se ji približa govoreči mož. Itn.
Otrok, takšen kot je v svojem bistvu, prepoznava, sprejema – “vsrkava”… na SVOJSTVEN NAČIN vse to kar se dogaja v njegovem okolju; dinamika odnosov, kultura, reakcije na določene dogodke, načine reševanja konfliktov, zamer, jeze, zamere… , tudi če še tega ne zmore nasloviti in prepoznati v smislu definicije.
Zato bo v določenem okolju, kjer nekdo od staršev rešuje probleme z opijanjem, otrok pozneje probleme reševal zelo podobno, v drugem primeru pa, kjer bo otrok prepoznal, morda po poti čustvene bolečine, da to ni ustrezna pot, reševanja težav, bo iskal in našel drug način in ne bo alkoholik. To je lahko celo v isti družini.
Sicer pa dajem velik poudarek na starševsko vlogo, kjer je nujno potrebno, da smo starši odgovorni starši v vlogi vzgojiteljev, skrbnikov,…
Rane, ki smo jih prejeli kot otroci in podzavestni odtis nefunkcionalnih družin pusti posledice. Tega ni mogoče zanikati. Pogostokrat posledice niso popolnoma popravljive. Vendar vse v življenju teče, nič ni statično in zabetonirano.
Podporo, ki bi jo morali dobiti od očeta lahko dobimo od prijateljev, morda športnega trenerja, učitelja, terapevta … Pogostokrat so okrog nas ljudje, ki nas v pomembnih prelomnicah v življenju podprejo na takšen ali drugačen način. To pa se praviloma ne zgodi samo po sebi, ampak samo če se tej možnosti odpremo, smo jo pripravljeni sprejeti , smo dovolj pogumni, da stopimo iz svoje cone udobja, smo pripravljeni oprostiti in narediti prostor za nove izkušnje, poiščemo pomoč, itn.