Dvomi
Pozdravljeni,
Nevem kako naj se prebijem cez prevaro.Partnerka me je prevarala.Od tega je zdaj 6 mesecev.Hodima na terapije.
Ona se je zelo popravila, prekinila z ljubimcem.Vsakodnevno mi kaze pozornost.Da si me zeli.Da je naredila napako.V casu terapij je ogromno narexila na sebi. Na osebni rasti.Odprla se je v spolnosti,postala odkrita in vse. Prevara je trajala leto in pol.Prvo sporocila in posiljanje slik, nato sta bila 2x intimna in 1x oralni sex.
Jaz sem od takrat ko sem zvedel padel v depresijo.Pristal na antidepresivih zaradi tesnobe.Imel tezave pri spolnosti.
Nato je bilo boljse. Sedaj pa je ze 10dni spet kriza pri meni.Konstantno sem v mislih o prevari.Kako je bilo, kak sta sexala, je bil boljsi, kaj je cutla do njega, bi se trajalo….
Naj povem da mi je povedala vse podrobnosti o prevari. Konstantno sem spet v mislih noter. Ko pogledam partnerko vidim, ko pride iz sluzbe vidim prizore.Zacne me bedirat. Vidim kak jo je imel.Postanem resen, brez volje. Ne morem ji dati blizine
Zakaj me v sebi noter dobena beseda terapevta ne premakne, vem da majo prav.Vem da bi lahko gradila na boljsih temeljih.Da mama boljsi odnos, a jaz sem konstantno ujet v preteklosti. Odlicno se pocutim v vlogi zrtve in v bolecini. Ce jo prizadenem pa se nenormalno vzburim in ji hocem pokazat da pa jaz jo lahko mam, da mi bo podrejena.
Poleg tega trpi se ta moj ego, ki mi ne dovoli zadnje case spet, da bi pristopil do nje, jo objel, uzival z njo in se ne oziral nazaj.Trpi mi ljubosumje, ker sem ljubosumen da smo se s tem clovekom ogromno druzili in ona dva sta imela svojo malo skrivnost.Jaz pa kot ****** zraven.
Skozi se primerjam, sem boljsi od njega, lepsi, boljsi v postli.
Ce mi partnerka ne da dovolj pozornosti pa postanem se bolj slabe volje, kao da si me ne zeli, ker mi ne kaze pozornosti,ce noce sexat.Ceprav mi vsakodnevno pokaze vso pozornost je meni to premalo, ker mi s tem pade se bolj samozavest.
Si mislim njemu je nudila fantazije v pisanju, posiljala slike, ga pricakala v spalni srajcki, meni pa tega nic noce oz nena.Njen odgovor na to je da ne upa, da me nebi obliki flashbacki.
Kak naj grem preko sebe? Da bom pustil preteklost za sabo, ker sma oba kriva za slab odnos.Jaz ji nidem dal pozornosti.Jo zavracal, ponizeval vcasih…. on ji je znal pihnit na duso.Ona je takrat hlepela po pozornosti.Sedaj je cist druga.
A kako naj grem preko sebe, da pustim preteklost, da si recem zdaj lahko mama boljsi odnos.Zivima za danes. Kak naj se dam iz vloge zrtve, da nebom skoz bogi, kaj se mi je zgodilo, glih meni, jo zacel ponizevat bit nesramen?
Kak naj si recem verjetno se je to moralo zgoditi, da naju je predramilo in lahko imava boljso zvezo.
Da nebom skoz ko bom vido tega soseda ki je bil z mojo mi postalo nerodno, ker je bil z mojo zensko.Da se mi takrat nebo odvil cel film pred ocmi?
Da ko bova imela spolni odnos da se nem skoz spraseval je bilo tak ko z njim, je bil boljsi?
Da me nebodo obhajali dvomi da je bila odkrita z mano ko mi je govorila kaj se je dogajalo in kako se je zgodilo.Ker je par stvari potem povedala drugace kot je rekla prvo.Kao da je bila takrat v šoku.
Da bom lahko partnerki dal blizino, ne pa da mi ego ne dovoli da pristopim, jo objamem, presenetim, se lahko z veseljem pogovarjam z njo.Z dobro voljo..
Imama 2 otroka 3 in 6.Skupaj pa sma ze 13let. Jaz 33 ona 31.
Kako naj grem preko tega.Pozabim oz pozabil ne bom, ampak se osredotocim na sedanjost.Na to da je zdaj boljsi clovek.Bolj odkrit, clovek ki je nasel sebe, dela na sebi in vse.Da mi bo to vazno kako se sprsminja, kako mi vsakodnevno kaze da me ljubi.Ne pa da mi je pomembna samo prevara, vloga zrtve, bolecina, ljubosumje, velik ego…
Prosim kako se naj najdem, grem preko tega?
Spet se mi zdi da kljub antideprisivom zapadam v depresijo.Konstantno rqzmisljam o dvomih,kak je bilo, kaj je bilo.Sploh ko sem z partnerko.Ce sma v druzbi ni take panike,kak pa sem sam, ali da je ona z mano pa mam celi dan ko sem z njo težo na duši, ker me matra to.Pa skusam preuamerjat.Ce pa je tolko dvomov kaj ce mi ni vsega povedala, kaj ce bi še šla,ce nebi jaz zvedo.
Take oslarije.lepo prosim za pomoc.
Pozdravljeni.
Prevara spremeni dinamiko v partnerskem odnosu. Dokler ne izpraznite vsebine negativnih čustev in ne oprostite partnerju in sebi, boste težko globoko v sebi zopet zaupali. Nihanja v počutju so po takšni izkušnji pogosta. Skušajte dati času čas in spustite iluzijo, da lahko sedaj na hitro popravite nekaj, kar je že v osnovi imelo določene razpoke. In za te razpoke niste (niste bili) odgovorni samo vi.
Iz zapisa lahko razberem, da do partnerke gojite veliko negativnih čustev, celo maščevalnosti, ki se skozi seksualni akt izkazuje tudi kot sadistično izražanje. To je deloma posledica prevare (takšen odziv je pogost), deloma pa je to posledica vaše šibke samopodobe in izkušenj iz najbolj zgodnjih izkušenj.
Glede na to, da ste že v partnerskem terapevtskem procesu ne bi želel preveč ‘pametovati’. Predlagam, da vam na vaša vprašanja odgovori vaš terapevt. Upam, da obiskujete terapije pri psihoterapevtu/ki, ki je obiskoval resno psihoterapevtsko šolo.
Morda samo ena stvar. Glede na to kaj in kako ste napisali svoj prispevek bi vam morda v večji meri koristila individualna terapevtska podpora.
Hvala za odgovor
Hodima na terapije ze od zacetka novembra.Torej 6 mesecev.
1x na teden.
Prav tsko sma bila tudi 10x v ljubljani pri psihiatrinji dr Ireni Rahne Otorepec,ki se tudi ukvarja z druzinsko terapijo.
In pri sexologinji Vesni Jarc.
Torej pri 3 terapevtih.Sedaj hodima samo k eni v mariboru.
Kak naj oprostim?kaj naj naredim,da nem mel dvomov,da nebo konstantnih misli o tem kak jo je on,kaj sta delala, bi se trajalo.
Ce se mi zdi da me doben terapevt ne more premaknit.Sploh zdaj 14dni je spet kriza.Dvomi, jeza,ljubosumje, ego nabija…
Sploh ne morem pristopit do nje,ker mi ego ne dopusca.Tezava pa je da s tem majmunom zivimo v iztem bloku.Da je orevara se zgodila pri nama v kopalnici.In je ogromno detajlov,ki mi sproscajo flashbacke.
Ko njega vidim mi je nerodno,ker je bil z njo.
Ko pomislim kolko smo se predruzli,sedeli doli pri nama na atriju,otroci so se igrali ona2 pa mela svojo skrivnost.
Me nabije jeza.
Tak me mika da bi povedal njegovi zeni.Naj se on trpi, ma probleme.
Problem je ker me dobena beseda terapevta ne premakne.Vsi govorijo izto.
Ko bi rad zivel za danes, si ustvaro boljsi odnos s partnerko, boljse temelje.
Ko vidim da se je spremenila ona.Da me ljubi.To mi dokazuje.A mene nabijajo dvomi
Opazam da me je zacela nabijat se tesnoba spet.En cas je ni bilo.Konstantno sem v prevari.Ce pa me ze druzba zamoti pa ko ona pride domov me zacne nabijat, ko jo vidim.
Kak je lepa in je on bil v njej.
Ko se spomnim, da smo dostikrat sedeli skupaj z njim in sem si mislo kak mam jaz lepo zensko on pa grdo, in da on nikol nebi mogo bit z mojo.Pa da si je bogi ker ma tak hecno zensko.Al jo je ze potiskal takrat
In to me razjezi.Da je lahko bil z mojo zensko.
Da ni vec bla samo moja.Pol pa se mi gre po glavi da ce nebi zvedo za prevaro, da bi se trajala.Da bi se ziher ona sla kdaj z njim.
Ceprav pravi da ne.
Dvomi nabijajo.Pol pa se spomnim da mi je rekla na zacetku orevare ko sem zvedel da je bil sex z njim dober.To mi je trdila 14dni.
Pol pa kr na enkrat da je bil zanic.Da ne zna sexat.Pa me nabije se vecji dvom kaj je zaj res.
Mi je rekla da ko se je poglobila v prevaro je vidla da je bil sex zanic.Ja in jaz naj verjamem.
Se vecji dvom je nastav v meni ker je prvo rekla tak, potem pa tak.
To me razžira odznotraj, da nevem kaj je res, da nevem kak je blo v resnici.Bi se sla, nebi sla.Je mel boljsi penis je bil boljsi sex…..
Nevem kaj naj naredim da bom lahko zacel delat na odnosu.Da nem mel tega skozi v glavi.Kak odpustit, kak preusmerit.
Obupan sem, ker mi to ne da miru.Da lahko funkcioniram.Nevem ne.
Mama terapevta ampak ce sem znotraj hladen.nic mi ne pride do zivega.
Ni tako preprosto.
Vaša ‘hladnost’ ne preprečuje samo tega kar prihaja v vas, ampak tudi to kar bi lahko prišlo ven, verjetno nekontroliran destruktiven bes. Toda ta bes sedaj rovari v vaši notranjosti in nisem še srečal človeka, ki bi se na to odzval drugače kot z depresijo ali še kakšno težjo obliko duševne težave.
Sprožilci (sosed, kopalnica) žal v tej situaciji čisto nič ne pomagajo in še jaz postanem jezen, ko si samo poskušam predstavljati v kakšni situaciji ste.
Ne bom pretirano pameten, saj ne poznam situacije. Osebno vam ne priporočam, da se skušate prisiliti k oproščanju dokler v sebi nosite takšen naboj jeze, agresije in razočaranja. Takšen manever bi vse skupaj še poslabšal.
Načine dela drugih psihoterapevtskih modalnosti težko komentiram, vsekakor tak tip težave zahteva svoj čas. Morda razmislite o tem, da si sami zase poiščete individualno psihoterapevtsko podporo. Najbolje bi bilo, če poiščete moškega terapevta (žal nas je procentualno precej manj kot žensk). V takšnih situacijah je dobro ponovno aktivirati svojo moško identiteto skozi moško družbo. Upam, da imate kakšne dobre moške prijatelje s katerimi se družite in jim lahko zaupate. Z dobrimi prijatelji ne mislim samo takšne s katerimi se ga lahko napijete in potem skupaj z njimi delate neumnosti, ampak takšne s katerimi se lahko pogovorite, odigrate tekmo košarke ipd.
Hvala
Vi delate taksne vrste terapijo?ce bi prisel k vam?
Vam lahko kam pisem da bi se pogovorila kak pa kaj, kolko krat na mesec in o ceni in vsem?( ce delate to vrsto terapije kaj bi jo jaz potreboval.)
Kaj vam naj napisem v mailu, da boste vedeli, da sva govorila ze po foromu, da boste vedeli.
Pa vi iz vasega strokvnega gledanja in izkusenj, ki jih imate mislite, da se da iti preko tega? Da lahko prebolim, oprostim.? Glede na to da me v dusi nic ne premakne.
Hvala
Na moji spletni strani si lahko vse preberete (tudi video je, poglejte si ga). Na spletni strani je tudi cenik.
Nekaj več o partnerskem odnosu je napisano na povezavi
http://humanu.center/podrocja/partnerski-odnos/
V vsakem primeru se morate glede obiskov pri meni posvetovati s vajino sedanjo terapevtko. Če se strinja, se moram pogovoriti z vašo terapevtko, da oba vidiva ali sva sploh kompatibilna in sva pripravljena delati kot team v vajino najboljšo koristi. V kolikor to ni mogoče zaradi kakršnih koli razlogov, potem bi lahko z dvojnimi intervencijami naredila veliko več škode kot koristi. V tujini je takšen način dela pogost, pri nas žal ne.
Ali se da iti preko tega? Žal ne morem glede tega podati nobenega zagotovila. Vsekakor bo trajalo še nekaj časa, da boste lahko oprostili in šele takrat boste lahko sprejeli odločitev, ali ste pripravljeni začeti graditi s partnerko nove temelje. Do takrat bosta morala nekako sobivati in se podpirati v dobrem in slabem (tokrat žal slabem).
Ko dobite soglasje vajine terapevtke me lahko pokličete ali mi pošljete e-pošto.
Zanimivo, da na tem forumu nisi napisal, kako si si ti dopisoval s “kolegico”, sta si pošiljala slike, itd. To si samo na sosednjem forumu obelodanil. Morda takšna informacija vse postavi v drugo luč, če terapevtu poveš tudi o tem?
Kajti če bi jaz bila tvoja žena in videla, da se greš takšne igrice z drugo, te grem tudi varat. Brez slabe vesti. Kajti tudi takšne vrste dopisovanje in pošiljanje slik JE varanje.
Mislim da tvoje težave izvirajo iz predpostavke, da svojo partnerko dojemaš kot svojo lastnino.
Kaj je našla pri sosedu?
Tisto kar pri tebi ni dobila. Seks je bil zgolj posledica začelo se je s tem:
Jaz ji nidem dal pozornosti.Jo zavracal, ponizeval vcasih…. on ji je znal pihnit na duso.Ona je takrat hlepela po pozornosti.
Ker je ona samo človek, ki rabi zadovoljit svojo potrebo po nežnosti jo je poizkala drugje, ker je pri tebi ni dobila.
Pred tabo je lahko imela že x partnerjev, in? Tebe moti, grize in razjeda, ker se je nekdo polastil “tvoje lastnine”.
Lepše delaj z njo pa ne bo iskala tolažbe drugje.
ps
Po novem, če se pritisne gumb za podčrtanje teksta, se vse napisano izbriše?…. 🙁
Nezvestoba takšna ali drugačna ni nikoli črno/bela situacija. Tisto, kar je najtežje doseči je obnovitev zaupanja. Takšna oblika nezvestobe, kot smo jo priča v tem primeru, se praviloma ne zgodi, če imata partnerja dobre temelje v lastni samopodobi in partnerskem odnosu.
Par si je poiskal strokovno pomoč in to je dobro.
Tako vidiš, ker se nisi vživela v njegovo doživljanje. Človek piše detajle, ker jih tukaj lahko in se na tak način vsaj delno osvobodi.
Vsakemu paše, če se mu piha na dušo in vsi vemo, kako je, ko te na novo nekaj zaščemi. Cela umetnost pa je v tem, da v pravem trenutku uporabiš razum oziroma že v štartu ne siliš v neke situacije.