Najdi forum

Je sploh možno, da moški, ki je stoik sploh kdaj začuti kakšna čustva? Ljubezen? So res tako močno čustveno poškodovani da rabijo čas da nekomu zaupajo, ker se bojijo biti spet izdani in prizadeti? Da odnos postane šele odnos ko vidijo da jih resnično ljubiš?

Lp, Jade

hahaha kje si pa našla sedaj stoike?
Najbrž gre za čisto klasičnega motenega človeka, ki ga tvoja silna ljubezen ne bo spremenila.
Tisočkrat videno.
Me pa res zanima, odkod ti prepričanje, da si ti ljubezni ne zaslužiš?
Zakaj rineš v vezo, kjer ti moški ljubezni ne vrača?
Zdravi ljudje gredo v vezo tam, kjer se jim ljubezen vrača.

govorim o druzinskem prijatelju, ki sovrazi vso svojo druzino, punce nima in ne zeli imeti, ima samo eno za seks. Kaksen odnos ima z njo, nevem, a ocizno se ujameta, ve jima gre vse ok zadnje leto. Prijateljev tako rekoc nima, ker nikomur ne zaupa, razen mene in moza ter tistih nekaj pijanckev in travarjev s katerimi zabija kaksen prost vecer, ko gre ven. Njim ni treba zaupat samo nasmeje se jim lahko. Potem gre ow domov. Sluzbo ima redno, nikol problemov, zlo pridn, tud povisal so ga v šefa oddelka..nevem zakaj vsi posplosujete in morate takoj reci “ja, to se tebi dogaja.” Ne.
Samo z možem sva opazila, da bi kolega pr svojih 37ih letih lahko bil stoik. Pa lohko bi imel ze punco, kero resno. Zivel zivleljenje, ne pa da ga zapravla doma na kavču pa občasno v lokalih. Ampk on nas ne posluša, kr je po njegovem on sam največja žrtev, drugi pa sploh nevemo kaj je to življenje 8n bolečina. Ker če bi, bi mogl končat ko onn. sami in brez čustev.

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni.

Se opravičujem za svojo nevednost, ampak kaj pomeni biti stoik. Berem, da je Stoicízem smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Stoiki boga niso pojmovali kot onostransko osebno bitje, ampak kot dejavno moč kozmosa. Temelj etike jim ni ugodje (kot npr. epikurejcem), ampak nagon po samoohranitvi. Od tod tudi izhaja njihovo najvišje etično pravilo: Živeti v soglasju s samim seboj, živeti v skladu z naravo.

Očitno je vaš prijatelj uspešen, ima pa nekaj težav v ljubezenskem in socialnem življenju. Zakaj? Težko rečem, morda ima kakšne slabe izkušnje v preteklosti in v primarni družini.

Skušajte ga sprejeti takšnega kot je in prenehajte primerjati svojo življenjsko filozofijo z njegovo. V kolikor kaže znake depresivnosti in samomorilnosti, ga skušajte prepričati, da si poišče strokovno pomoč. Enako tudi, v kolikor bo sam začel govoriti o tem, da njegovo življenje nima smisla (to je že znak za depresijo).

Bodite dobro.

******************** Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja e-pošta: [email protected] splet: [url]http://humanu.center[/url] lokacija: Ljubljana, Tabor

Torej, tu je mišljeno stoik kot oseba, ki verjame v vse kar je materialno, duhovnosti sploh ni in kot oseba, ki zavrača vsa čustva.

No, saj že govori, da njegovo življenje nima smisla. In da si želi umreti. A nihče mu ne more pomagat saj zavrača vsakršno pomoč. Bojimo se, da si bo res kaj naredil.

Popolnoma napačno razumete, kaj pomeni stoičnost. Stoik ne zagovarja pretiranega materializma, kot ne duhovnosti.
Stoik je mirna sredina. Ravnovesje med hedonistom in asketom. Med alkoholikom in abstinentom.

De omnibus disputandum..

Popolnoma napačno razumete, kaj pomeni stoičnost. Stoik ne zagovarja pretiranega materializma, kot ne duhovnosti.
Stoik je mirna sredina. Ravnovesje med hedonistom in asketom. Med alkoholikom in abstinentom.
[/quote]

Ni čisto tako.
Najbolj odbijajoče pri stoikih je tole:

Cilj življenja stoika je torej odstraniti afekte, strasti, žalost in sočutje – s tem človek doseže brezstrastje oz. apatijo. Vsa čustva, ki niso umna je namreč treba odpraviti, ker so škodljiva. Poleg dobrega in zla so stoiki poznali še ravnodušnost kot nekakšno vmesno stanje.

Za moje pojme mal dolgočasni ljudje.

Stoičnost naj bi se usmerjala na stvari nad katerimi nimamo vpliva. In temu je namenjena.. ne pa aplikacije na VSE.
Glede na osnovno temo, pa ne gre za “stoika”, temveč ČUSTVENO HLADNEGA človeka.

Zenon, njen ustanovitelj se je po brodolomu pridružil sprva Atenskim cinikom (meni ljubemu Diogenu, ki je živel v sodu), potem pa začel svoje učence zbirati pod stebrišči – stoa.

[img]https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Stoa_in_Athens.jpg/500px-Stoa_in_Athens.jpg[/img]

Stoičnost je kasneje postala zelo pomembna za Rimljane, še posebej njenega glavnega stoičnega predstavnika: Marka Avrelija rimskega cesarja (še Epictetus, sicer suženj por Rimljani ter Seneca).
S Sokratom so se strinjali, da obstaja “naravno pravo” in je torej dobršen del stvari, narave takšen, da je človek ne more spreminjati: torej se je bolje z njo sprijazniti, saj smo ljudje eno z naravo in univerzumom. Vse naravno dogajanje se odvija po zakonih narave in nanj nimamo vpliva (kot je recimo smrt). S smrtjo se je zato porebno sprijazniti, nič se ne zgod naključno, saj vladajo naravni zakoni (ne božji).
Človek naj bi tudi z največjm mirom sprejmal vesele dogodke v življenju. “Stoični mir” je torej nedovoliti, da bi te čustva vrgla iz tira.

Zelo, zelo podobno današnjemu pojmovanju “čustvene inteligence”, kjer se čuti in čustvuje, samo ne dovoli, da bi te čustva obvladala in zapeljala. Recimo Herakljej (Rimljani so ga klicali po nam bolj znanem imenu: Herkules), ki je v navalu ljubosumja pobil vso družino z otroci vred.. zaradi česar si je potem zaslužil vse tiste hude naloge (Hollywood seveda vse spremenil).

Posledično so se zavzemali za sočasno kulturo.. Seneka je rekel: “Človek za človeka nekaj svetega.”
Iz stoičnosti izvira nekako humanizem.. ki pa bi bil težko uresničljiv, če bi to bili nekakšni ledeni roboti.

Je pa kasnejše krščansko napačno jemalo stoičnost, kot potreba po ZATIRANJU čustev, kar pa originalni Stoiki niso niti pod razno počeli. To počno krščani, ki verjamejo v božje zakone in ne naravne, kot Stoiki.
Malce podobno, kot je HItler čisto narobe razumel Friedricha Nietzscheja.
Psihologija pa je žal to krščansko anomalijo pobralo, kot “stoičnost” in ne izvorno antično obliko.

Filozof zato s psihologom ne bo mogel govoriti istega jezika, niti biti na isti strani.. bo pa, če je vsaj malce stočne šole, to mirno prenašal.

De omnibus disputandum..

New Report

Close