Čustveno manipuliranje žensk.
Imam neznanske probleme z odnosi ne samo do žensk ampak tudi na splošno sklepanje prijatelstev druženje z ljudmi vse kar terja nek globji odnos.
Enostavno nemorem, ne znam zgraditi pristne čustvene odnose z ljudmi okrog sebe, še posebno z ženskami najprej jih šarmiram potem pa ko jih imam UJETE v svoji narcistični mreži, kjer mi napihujejo svoj EGO ki ga tako ali tako nimam, potem ko jim postanem všeč in je čas za naslednji korak začnem enostavno nekako v podzavesti ne, da bi hotel ampak enostavno si nemorem pomagati, jih začnem zavračati, igro spremenim v neko Love and Hate, sladek kot med naslednji trenutek mrzel kot led igro v kateri sem tako ali tako jaz na slabšem.
Tako hudo si želim izkusiti pravo ljubezen tisto, za katero se je vredno boriti, ampak kako naj človek izkusi nekaj takšnega če v življenju ni imel nikakršne ljubezni. Kako naj človek odpre svoje zakrnelo srce, ki je bilo tolikokrat izdano s strani njegovih staršev, ki to tudi nikoli niso bili ampak IZRODEK ČLOVEŠTVA ljudi, ki bi jih morali kastrirati ob rojstvu, saj tem svetu prinašajo samo nepopisno bolečino in trepet, kako naj ima potem takšna nepopolna, napol živeča oseba pristne odnose z ljudmi.
Zavedam se, da je vse v glavi, da je vsak odgovoren za lastna dejanja za svoja čutenja in navsezadnje za svojo lastno srečo. Po zadnjih nekaj letih samo analize sem prišel do spoznanja, da imam Mejno osebnostno motnjo darilo mojih tako imenovanih ˝Starših˝.
In kako sedaj naprej? Kako se naj človek spremeni v neko funkcionalno osebo z pristnimi odnosi, saj verjamem, da le te dajejo človeku pravo bogastvo in smisel v življenu.
Se lahko spremenimo ne samo naše vedenje samo zato, da bi bili drugi srečni ampak zaradi nas samih za svojo lastno srečo in notranji mir, ali lahko spremenimo tako imenovan Afekt se lahko poglobimo tako daleč vase in spremenimo ne samo svojo podzavest ampak tudi svoj organizem, ki kriči po osvoboditvi in ljubezni.
Se splača BORITI za Ljubezen…
Mogoče ti ravno tvoje sovraštvo do staršev preprečuje imeti pristne odnose. Kaj pa, če bi na svoje starše gledal iz drugega vidika. Tudi oni so bili vzgojeni in so rasli gor ob svojih starših. Niso se sami ustvarili takšne kot so. Verjetno so se nekako trudili po svojih močeh, tudi, če jim (po tvoje) ni uspelo najbolje. To ne pomeni, da se ni dalo drugače, ampak pomisli nase, tudi ti imaš velike težave z odnosi, kot praviš in jih imaš vseeno in kot vidiš je težko iz tega ven. NE vidiš poti in načina. Mogoče ga tudi tvoji starši niso našli, ko so tebe vzgajali.
Torej, malo prizanesi svojim staršem. Ni treba, da jih ljubiš in obožuješ, le sovraštva do njih se otresi. Malo več razumevanja pokaži.
Oh ja, jaz sem pa do ušes zaljubljen v eno Manco, ona ima pa dvakrat starejšega tipa, ki jo izkorišča in čustveno manupulira, zaradi česar se ji le še poslabšuje njeno psihično zdravje in je že na robu samomora. Klinc, vsak ima svoje probleme, jaz tudi, a kaj naj naredim, če je ta ženska vsako jutro in vsaki večer prva in zadnja misel v moji glavi? Čez dan se zamotim z delom, zvečer me pa tako skrbi obletavajo, da ne spim cele noči. Sem mislil, da me bo minila taka zatreskanost, pa po pol leta ni nobene spremembe. Verjetno se ga bom začel z alkoholom nalivat, ne vem več. Polno svojih problemov z zdravjem, pol se pa še za probleme drugih sekiram.
Pozdravljeni
Po večletnih notranjih bojev, samouničevanja, ter skoraj končanem življenju sem spoznal, da če hočem ŽIVETI moram drastično spremeniti svoje življenje, zato sem zamenjal alkohol in ves njegov kaos z knjigami pretežno z psihologijo in po vseh prebranih vedenskih motnjah spoznal, da imam Mejno osebnostno motnjo MOM saj se tudi prepoznam v skoraj vseh naslednjih kriterijih:
· impulzivno in tvegano vedenje (tvegana vožnja, tvegana spolnost, igre na srečo, popivanje, drogiranje …),
· prizadevanje za preprečevanje dejanskega ali namišljenega zapuščanja (hiter začetek intimnih – telesnih ali čustvenih – razmerij ali izogibanje komunikaciji, če pričakujejo zapuščanje),
· intenzivna čustva, ki pogosto nihajo iz skrajnosti v skrajnost,
· intenzivne, vendar kratkotrajne epizode anksioznosti ali depresije,
· neustrezne izbruhe jeze, ki se včasih stopnjujejo vse do telesnega napada,
· težave pri nadziranju čustev ali impulzov,
· izkrivljeno ter nestabilno samopodobo in identiteto,
· samomorilno vedenje, samopoškodbeno vedenje,
· strah pred izgubo in samoto,
· občutek praznine,
· nestabilne medosebne odnose,
· blago obliko paranoidnosti, nanašalnosti.
Kar se tiče svojih ˝Staršev˝ sprejmem, da nista imela orodij z katerimi bi lahko vzgajala otroka pa saj me praktično tako ali tako nista, kar je bilo od vzgoje je bilo od stare mame po materini strani če ne bi bilo nje me verjetno ne bi bilo več, čeprav je delala po svoji najbolših močeh in s tem še živela z psihopatskim možem, ki je verjetno prav tako imel MOM so stvari ,ki jih ni zmogla prikrivat ampak le kdo bi jih lahko saj smo samo človeška bitja.
Kakorkoli že sprejmem, da nisi sposoben vzgajati lastnega otroka ampak, da ga potem še sabotiraš, da mu ne moreš nuditi niti osnovne izobrazbe, da ga alkoholni ˝Oče˝ vlači po gostilnah kot otroka, ponižuje, zmerja tako kot tudi njegova ˝Mati˝ pranje možganov z manipulacijami, z razdiralnimi odnosi, ki napišejo osnovo za otokovo socialnost, manipuliranje z lastnim otrokom za dosego svojih ciljev, ko ležiš v bolnici prebujen iz kome in prva stvar, ki te vpraša tvoja sladka ˝Mati˝ koliko denarja še imaš na računu saj ga tako ali tako ne potrebuješ, ker si v bolnici, daj ga raje meni in potem ko še to ni dovolj si drzne še ˝Oče˝ pristaviti svoje brezmadežne roke in reče ˝ oni si plačeval, da te je obiskovala, kaj pa jaz?˝
Po vseh teh letih pranja možganov in manipulacij ko dejansko neveš ali si ti zmešan ali onadva in šele po bljižnem obisku stare tete s koso sem končno dobil JAJCA in prevzel stvari v svoje roke in se dokončno odrešil teh ˝IZRODKOV ČLOVEŠTVA˝ in si zaklel v srce da nebom NIKDAR takšna pošast kot sta bila ˝Starša˝.
Lp
Pozdravljen,
Moj predlog je, da se posveti sebi in zgolj sebi, daj si priložnost in se poslušaj, opazuj in delaj na sebi. Verjetno bi bilo dobro tudi vzeti v roke kakšno knjigo, morda obiskati kakšno strokovno pomoč, skupino ipd.
Starše imaš samo ene, in prav je, kot si že sam ugotovil, o njih (predvsem, ker so še živi) samo dobro.
Srečno!
Johny, seveda imam izkusnje, v nasprotnem ne bi bila tu.
A boljsi zate bi jil forum MOM oz. MOM in svojci. Tu je ogromno debat na to temo.
Imela sem takega partnerja. Bilo je hudo, zelo hudo. Dolgorocno je peklensko oz. da ne recem nemogoce zivljenje ob takem cloveku. Ali koncas na antidrpresivih, ali na pokopaliscu.
Moj partner ni uspel dojeti, kaj pocne meni in vsem v druzini. Verjel je svoj prav, ceprav je bilo zelo ocitno, da ni tako. Clovek brez empatije, ni sploh zaznal, kako razdiralen je njegov odnos do vseh nas. Zivel je lagodno brez dela, uniceval nasa zivljenja, prepiri na dnevnem redu brez konca in kraja, zaceti zaradi enega laska na tleh, zaradi 2 vsakdanjih besed, kapljice vode..moja prigovarjanja, da to ni ok. Kazala sem mu clanke o tem, posiljala v branje stvari na to temo. A on ni dojel, da to rabi on. Je v vsem videl mene, ne sebe. Vse je z zlobo projiciral na mene, kot moje lastnosti..peklenski labirint. V casu najine veze je imel druge zenske. To zanj ni bilo nic spornega. Imel je 4 letno vezo z drugo. Nic spornega. Kriva sem bila jaz, ker se nisva razumela.
Ravnanje takega cloveka te prisili v to, da vstopis v ta zacaran krog. Branis se.
A ko sem zacela razumeti stvari, brati, se izobrazevati..sem ugotovila, da sem cisto ok, da z mano vse stima.
In poleg tega sem dojela tudi, zakaj sem pritegnila v svoje zivljenje njega. Da sem potrebovala tako lekcijo, da sem se naucila necesa.
Najprej, Johny, dober psihoterapevt. Da ozavestis prve odnose v zivljenju ti, mama, oce. Delaj na tem, da jima odpustis in da spustis iz zivljenja silno zamero, ki jo imas do njinu. To je osnova.
Si eden redkih oseb z MOM, ki jim je dano razumeti. Navadno sebe ne dojemajo kot take
Ne verjamem, da imaš “klasično” mejno osebnostno motnjo, ker tisti ne bi nikoli priznali, niti sebi, kaj šele drugim, da imajo sploh kako težavo. Za njih so vse drugi krivi.
Ti si imel zgolj težko otroštvo si pa uspel zgradit nekaj pozitivnih čustev kot je empatija in sočutje.
Iz svoje družine si vajen odnosa “drž-nedaj” in sedaj nezavedno poustvarjaš tako vzdušje tudi s svojimi partnericami. V družini si se moral branit in napad je bil najbolj učinkovita obramba in to ti je ostalo. Tvoje nezavedno odreagira in potem zavestno, ugotoviš, da ti reakcija ni bila všeč.
Mislim, da si na dobri poti glede na to, da si ozavestil, da imaš težave.
Žal ne moreš spremenit svojega otroštva zato bo ta vedno del tebe in bodo takrat pridobljeno vzorci, vedno silili na plano, še posebno v kritičnih trenutkih. Rabiš nekaj časa in vaje kako zgradit boljše odnose s tem, ko se boš zavestno prisilil, da boš deloval drugače kot pa ti šepeče tisti od znotraj 😉
Seveda je ta pot težja in bolj naporna. Samo ne obupaj nad sabo.
Starše ne rabiš sovražit, lahko jih zgolj pomiluješ kako bedno oživljanje so si ustvarili
»Oče, odpústi jim, saj ne vedó, kaj delajo.« 😉
Tole bo težko prežvečit.. ampak, če hočeš naprej, moraš nekako sprejet svoje starše. Da so naredili, kar so zmogli. Seveda napačne odločitve in zafrknili svojega otroka.
To je blokada, zaradi katere ne moreš naprej.
Mom oseba pa svojih napak res ne bo nikoli priznala, oni živijo v svojem svetu, v katerem so bog i batina, vsi ostali pa krivi za vse.
Pozdravljeni.
Diagnoze glede osebnostnih motenj in drugih duševnih težav lahko postavljata samo psihiater in klinični psiholog. Nikoli ni dobro, da se z neko težavo identificiramo na takšen način, da nas začne definirati. Še posebej je problem, če si takšne diagnoze postavljamo sami na podlagi laične literature in ob tem nimamo ob sebi nekoga s katerim lahko svoje ugotovitve delimo in se o njih objektivno pogovorimo.
Vi ste precej več kot vaše duševne težave. S samo-seciranjem in samo-analiziranjem ne boste rešili ničesar. Priporočam vam, da si poiščete kvalitetnega kliničnega psiholog-a(injo) oz. psihoterapevt-a(ko) in vstopite v dolgoročen proces duševnega zdravljenja. Ta bo tudi znal presoditi, ali potrebujete tudi psihiatrično podporo v obliki zdravil.
Bodite dobro.
JohnnybeGood
čisto nič se mi ne smiliš to je spet primer osebka kjer lepo piše da je ON MANIPULIRAL uboge ženske sam se pa kaže na tem forumu kot največja žrtev! Si se vprašal kaj je zdaj s temi osebami katerim si škodoval? V tvojem pisanju tega ni zaslediti! Ja Covert narcis si pač uničena psiha, lahko tudi da si sociopat torej predel v možganih za empatijo ti ne dela a?
Najbrž bi blo dobro da pomisliš najprej na druge ker že po pisanju sodeč si sam zaverovan vase, ti samo ti ima probleme- misliš da jih drugi nimajo? Misliš da niso doživeli izdaj? Nasilja? Mobinga.. in vsega kar je možno. Ne samo ti si ta trpeča druša ja.. HMmmMmmmmm