Pozdravljeni!

Že odkar sem bila zelo majhna, živim sama z mamo, sem edinka, stara 21 let. Imam fanta že leto in pol, nikakor ne uživam v spolnosti, vedno me boli, me je strah, čeprav teh problemov nimam, ko sem sama.
Z mamo sem si zelo blizu, naj povem, da zame naredi vse. Vem, da bi raje sebi od ust trgala, samo da imam jaz. Vem, da me ima neskončno rada. A imam stalno občutek krivde. Na primer ona nekam gre, me prosi da grem zraven, v 99% grem, sicer mi pove, da sem nesramna, da ve da ta čas ne bom porabila za nič koristnega,”že prav, grem pa sama”, tako da dobim grozen občutek krivde, da ona vse zame naredi, meni se pa ne da z njo nekam. Poleg tega večkrat med vikendi spim pri fantu, pa poslušam ‘joj a spet bom sama’. Včasih sicer doda ‘saj se hecam’, ampak meni je pa grozno, kdaj sploh ne grem, ker si mislim kako hudo ji je in da je narobe, da jaz uzivam, ona je pa sama, saj je vedno vse naredila zame. Če pa grem, jo pokličem vsaj 3x na dan, ker vem, da si tega želi.
Če se ji kdaj ne javim, je ponavadi jezna, ven ne smem nikamor, se vedno skregava. ‘Te prijatelji itak niso zate’, ‘normalne punce niso zunaj cez 22:00, ‘jutri imam sluzbo, ni fer od tebe da hodis ven’, naslednji dan mi vedno ljubece razlozi, da je njo pac grozno strah zame, da se mi kaj zgodi in da ne prenese misli na to. Jaz se zasekiram, zakaj sem se skregala z njo, ko pa mi le dobro hoce. Vedno ji moram natancno povedati kdaj, kje, zakaj, s kom, kdaj pridem. Tudi ce sem zunaj s prijateljico na pijaci, je ob 22.30 ze kreg naj takoj pridem domov. In potem se zamislim – je to sploh normalno? Pijem ne, ven zelim enkrat na sto let. Razumem da jo zanima kje in s kom sem, a to je pretirano.
Velikokrat mi govori da sem egoist, da mislim samo nase, ‘ja sej potem bos pa jokala, ko umrem’ , ‘bom umrla, sej tebi bo tako najlazje’, meni se pa para srce. Delam, moznost iti na svoje bom imela kmalu, ker ima fant že stanovanje, a odlasam, ljubim fanta, a imam grozen obcutek krivde, da mamo pustim samo. Ob omenitvi selitve je rekla, da jo je ze zdaj strah kako bo, pa zakaj hocem iti. Stalno mi ocita, da nisem nic z njo. Takih primerov je še malo morje. Sploh ne sprejemam svojih odločitev, ampak so to vedno ‘najine’. Vsak dan do nje čutim večjo jezo, želim si osamosvojitve, a mi je ob tem grozno grozno grozno, že to da tu pišem. Ker je najbolj ljubeča mama, ker imam vse, ker zame naredi vse, jaz ji pa vračam tako.

Je to lahko nekakšen prikriti incest? Je možno, da je zato tako disfunkcionalna tudi moja spolnost? Kako od tega stran? Kaj sploh narediti?

Tvoja mama nima partnerja zato svoje čustvene potrebe izživi s tabo, posledični vidi v vsem grožnjo, grožnjo svojim potrebam.
Vate je vcepila občutek krivde, če se ti družiš s fantom/če kam greš. Vedeti moraš, da to ne počne za tvoje dobro, to počne zase, zaradi lastnih čustvenih potreb.
Kot si že sama ugotovila, ona te zlorablja (v čustvenem smislu) . Zelo verjetno blokade pri spolnosti izvirajo iz vajinega odnosa.

Le vprašanje časa je kdaj bo tudi fant to opazil, ker se zaradi nje ne moreš resnično čustveno povezat z njim. Mama bo storila vse, da naredi razdor med vama. Bodisi te bo odvračala od njega, našla bo vsako njegovo napako in jo potencirala ali te bo pretirano silila k njemu in ob prvi težavici ti bo očitala kako je ona vedela, da je slab…itd le ona je dobra zato se vrni k njej…
Težava je v tem, da ona to počne na nezavedni ravni, zato jo ne rabiš obsojat, lahko jo zgolj pomiluješ.

Obstaja knjiga, ki opisuje teka razmerja v družinah, napisal jo je Marjan Košiček; Ne boj se ljubiti
Priporočam.

Odlično si razložila.
Avtorici, pri sebi moraš razčistiti odnos z mamo. Verjetno bo to zate malo težko.
Zakaj, ker lahko te odnose podzavestno prenašaš v partnerski odnos, do fanta, intimnosti in drugo. To na dolgi rok lahko pelje v partnerski razdor. Poznam tak primer.

Srečo imaš, da si se že sedaj zavedla, da imaš problem. Nekatere punce se ga zavedajo šele ko imajo konec zveze. Nič ni narobe s teboj, samo pri sebi boš morala razčistiti. Tvoje življenje je sedaj tvoje, takšno kot ti hočeš. To ni mamino življenje.

Pozdravljeni.

To kar opisujete je odvisnost od odnosa. Mama je odvisnica, vi pa ste soodvisni. Mama je svoje življenje posvetila skrbi za svojo hčerko in sedaj, ko je hčerka odrasla, od nje podzavestno pričakuje, da bo svoje življenje posvetila skrbi za mamo.

Mamina ‘skrb’ se lahko konča samo, če bo znala videti realnost sedanjosti. Tisto, kar je tukaj najbolj pomembno je, da vi jasno spoznate, da niste odgovorni za ta njen korak. Lahko, da ga bo naredila, lahko da ne.

Odnos z vašo mamo lahko vpliva na to, da imate težave pri seksualnosti z vašim partnerjem. Nagibam se celo k temu, da ste te težave podedovali od svoje mame. Tudi vloge vašega očeta ne smemo zanemariti. Njegova prisotnost / neprisotnost lahko močno vpliva na vaše seksualne in čustvene odnose z moškimi.

Za vas je pomembno, da se začnete počasi in odločno osamosvajati in prevzemati odgovornost za svoje življenje, tudi za svoj seksualni užitek. Najprej tako, da si dovolite seksualno uživati s svojim partnerjem. S partnerjem skušajta več pozornosti nameniti ne-penetracijskim aktivnostim. Ko se boste popolnoma sprostili in doživeli vrhunec na ta način, začnita tudi s penetracijo. Če vas boli, potem to ni dobro. Predlagam vam, da se posvetujete tudi s svojo ginekologinjo, morda za bolečino obstaja kakšen čisto objektiven telesni razlog.

V kolikor kljub vsemu temu, bolečine pri penetraciji ne bo zamenjal užitek, imate podzavestno oviro, ki jo je potrebno nagovoriti s pomočjo psihoterapije. Naj vas ne bo sram poiskati si tovrstno pomoč. Veliko žensk ima podobne težave.

Bodite dobro.

Ne bom rekel, da sem prepričan, ampak močno sumim, da se punca ne zmore sprostiti iz preproste navade in to je, da ima, kadar je stran od mame, slabo vest, če počne zase kaj zanimivega. To ji je tudi mama vedno očitala, da brez nje itak ne more početi nič koristnega. Avtorica je to ob tako dolgem poslušanju tega, to očitno vzela za svojo resnico in dejansko verjame, da ne zna početi nič koristnega, če ni z mamo. Samo kadar je z mamo, se počuti koristna. Tako je naučena. Škoda, mama ne zmore videti napake, ki jo je storila. Mama je seveda to storila v strahu, da ne bi ostala sama, kar je zelo sebično. Hecno je, da prav sebičnost očita svoji hčeri. Ampak je razumljivo. Torej, punca se med spolnostjo, ne more sprostiti, saj čuti krivdo ob tem početju in telo se primerno temu odzove.
Dobro je, da se je avtorica tega začela dokaj hitro zavedati. Naslednji korak je, da se nauči uživati zase, ne le v spolnosti, in da ob tem ne čuti slabe vesti. Zdi pa se mi, da bo težko, dokler bo živela pri mami.

Temu smo včasih rekli čustveno izsiljevanje. In še vedno te ima za majhno punčko. In ja tudi vsi zgoraj imajo prav. Dokler boš pod njeno streho, te bo očitno želela imet pod kontrolo in na tak način čustveno izsiljevat. Zači razmišljat, kako bi šla na svoje. Dvomim, da bo šlo kako drugače, ker stari ljudje se veliko težje spremenijo kot mlajši, če se sploh. pa za spremembo se mora človek sma odločit.
Drugače pa dvomim, da te zaradi tega boli v spolnosti. Lahko bi bilo edino, če se recimo zakrčiš in ne sprostiš mišic. Lahko, da “se ne ujemata spodaj” in da ima on malo prevelkega ali pa se ti ne posveti dovolj, da bi te dovolj vzburil… zdaj že malo filozofiram, samo tudi to je možno. Kaj pa kak lubrikant?
Ampak kljub vsemu, bi bilo zelo dobro, da se čimprej osvojiš. Mama pa ti bo tako ali tako zamerila, ko boš šla na svoje in bo cel jok in stok. Samo enkrat je treba it od doma in začeti na svoje. No, vsaj mislim da je dobro, da se človek enkrat osamosvoji, eni se prej, eni kasneje.

Ker sem mama s skoraj odraslimi otroki, ki vedno več hodijo po svoje (juhuhu, spet imam svoj lajf): vsi dobri starši naredijo vse za svoje otroke, to je nekaj najbolj normalnega na svetu in hkrati tudi najbolj naravnega in nujno za otrokovo preživetje. Prav tako otroci niso dolžni biti naši animatorji, če ne znamo ohraniti svojih prijateljev, hobijev ali poiskati novih.

To, kar počne tvoja mama, ni samo čustveno izsiljevanje, to je že pasivna agresivnost, ki jo tisti najbolj neposredni vpleteni težko prepoznavajo kot agresivnost. Očitno si še vedno finančno odvisna od mame, da se ji ne upaš postaviti po robu, ampak to, da te financira, ji še ne daje pravice do tega, da te zasužnji.
Težko se je znebiti te slabe vesti, saj te nenehno preparira z očitki. Sploh ne vem, kako se znebiš takšnih čustvenih spon. Verjetno ti to, da ne počneš čisto nič narobe, ne pomaga kaj dosti?
In ko kam greš, je ne kliči … povej ji, da jo boš poklicala, ko se vrneš z izleta. Ti imaš pravico do dihanja, ne da mama ve za vsak vdih in izdih posebej, ona pa nima popolnoma nobene pravice do tekočega obveščanja o tvojem početju.

Temu smo včasih rekli čustveno izsiljevanje. In še vedno te ima za majhno punčko. In ja tudi vsi zgoraj imajo prav. Dokler boš pod njeno streho, te bo očitno želela imet pod kontrolo in na tak način čustveno izsiljevat. Zači razmišljat, kako bi šla na svoje. Dvomim, da bo šlo kako drugače, ker stari ljudje se veliko težje spremenijo kot mlajši, če se sploh. pa za spremembo se mora človek sma odločit.
Drugače pa dvomim, da te zaradi tega boli v spolnosti. Lahko bi bilo edino, če se recimo zakrčiš in ne sprostiš mišic. Lahko, da “se ne ujemata spodaj” in da ima on malo prevelkega ali pa se ti ne posveti dovolj, da bi te dovolj vzburil… zdaj že malo filozofiram, samo tudi to je možno. Kaj pa kak lubrikant?
Ampak kljub vsemu, bi bilo zelo dobro, da se čimprej osvojiš. Mama pa ti bo tako ali tako zamerila, ko boš šla na svoje in bo cel jok in stok. Samo enkrat je treba it od doma in začeti na svoje. No, vsaj mislim da je dobro, da se človek enkrat osamosvoji, eni se prej, eni kasneje.
[/quote]

Ta mama zelo verjetno sploh ni stara! Mogoče ima šele 40 let, verjetno pa tam okrog 50, v skrajnem primeru pa 60. Danes so ljudje pri 50 še mladi, pred seboj imajo še 15 let službe itd.