Delam retrospektivo svojega življenja in vidim, da sem imela skozi življenje brutalno veliko opravka z nesramnimi ljudmi. V OŠ sem bila socialna delavka razreda. Vedno sem fasala težavne zraven sebe, da jih bom jaz v red spravila. Dva izmed teh sta dejansko kasneje bila v popravnem domu in v zaporu. Ni da ni česa vse že nisem doživela. Metanja mojih stvari po tleh, uničevanja mojih šolskih potrebščin, kreganja kje je pol mize, ko me je provociral toliko časa, da sem se začela dreti nanj. V SŠ sem imela spet sošolca… ˝matr je seks s tvojo mamo dober,˝ metanje stvari po tleh, odrivanje s stola, da sem padla po tleh, branja zaupnih listkov, nič mu ni bilo sveto, nič! Učitelji niso storili nič, ne samo to, celo smejali so se, ker kao kako sva lušna… Na faksu se je dostikrat kdo spotaknil obme, ne rabim take pozornosti, res ne. Moj prvi resni fant je bil ultra sebičen, na koncu je bil celo tako nizko, da je bil sposoben izustiti čisto vse, da bi rešil svoj zblojen ego. Včasih res ne vem zakaj bi se še sploh spustila v kakšno zvezo. Nazadnje sem se poskusila dobivati z bivšim sošolcem iz SŠ, on je bil sprva čisto navdušen, on me je povabil. Iz obetavne zadeve sem na koncu videla, da ga znimam samo ponoči. Na nočni SMS sem mu odgovorila ob 10h dopoldan, da če me pogreša, me lahko povabi na kavo. In mi je zabrusil, da on nikogar in ničesar ne pogreša in da če rabim njegovega kurca, mi je vedno na voljo. In sedaj se čudi, da se mu ne javim več na telefon. Zadnjič je pet ur visel na mojem telefonu in mi pošiljal sporočila, če ga res ignoriram in zakaj.
V službi sem mela sodelavca, ki mi je prvih pol ure, ko sem nastopila službo povedal, da naj ne pričakujem, da bom del kolektiva. V sedanji službi… Nimam besed. Res ne. Skinner (dotikanje mojega telefona toliko časa, dokler ne popizdim), Silence treatment (me vpraša kako sem, mu prjazno odgovorim, ga vprašam kako je on, gre stran)… Zaradi vsega tega imam vedno nižji prag do nesramnih ljudi. Ne da se mi več niti zadrževati in biti prijazna, zato gre ton vedno nižje. Včasih sem se res zadrževala, sedaj lahko z lahkoto spravim iz sebe spizdi, odjebi, marš. In zadnje čase sem čustveno totalno otopela do takih, samo še testiram kako nizko so sposobni iti in se zabavati, ko jih enkrat dobiš na spolzkih tleh. Ni da ni, česa že nisem doživela.

Kako vi ravnate z nesramnimi ljudmi in kaj sploh naredite, da se jih znebite?

Jaz sem bolj ekstremen primer, imel sem pa podobne izkusnje kot ti, samo da pac sem dal hitro vedeti, da ni zajebancije. To glede sluzbe ti je pa hotel samo pokazati kao kdo je glavni v kolektivu. Sem imel pred letom in pol enega takega debila od sodelavca. Situacija podobna kot tvoja, ze od starta zakaj so tebe vzel bla bla. Sem ga dokler sem bil tam ignoriral oz samo uradni pogovor glede sluzbe. Delas po PSu pa ti nima kaj srati, tako ga bos najbolj po domace zajebala. S takimi je naiboljse mrtvo hladno, klinc jih gleda. Ljudje cutijo, da si dobra dusa in to jim gre v nos, ker v sebi se zavedajo, da so ološ od ljudi. Odkar sem pa odpikal ljudi iz zivljenja je precej boljse, zacelo mi je dol viset za druge. Ne bom vec dezurni lolek, ki se bo vsak spuscal vame kadar mu bo pasalo. Se pravi mrtvi hladno, klinc jih gleda in glavo gor! Srecno

Jaz bi se vprašal, kaj točno me prizadene v takih situacijah. Nesramni ljudje bodo zmeraj obstajali. Če pa ti uspe priti zadevi do dna, se boš lažje uprla njihovi negativni energiji.

Jaz sem outsiderka že od nekdaj, ampak sem morda imela malo več sreče, kot ti s sošolci. So me večino časa pustili na miru, kajti ne delujem ravno prijazna oseba oz. prijazna sem bila vedno samo do tistih, ki so bili takšni tudi do mene. Čim mi je kdo kaj grdega naredil ali rekel, je vso porcijo z obrestmi dobil vrnjeno in to niti ne takoj, pač pa ko je bil idealen trenutek za to. In verjemi, ta trenutek se vedno najde. Če ne danes, pa čez nekaj mesecev. Sploh, ker sem se dobro učila in se je vedno našel kdo, ki je želel mojo pomoč. Pa sem takrat lepo direkt tistim, ki so se prej kdaj grdo do mene obnašali, v obraz rekla: NE.

Če si kdo kaj preveč dovoli, dobi vedno vse nazaj in do sedaj se mi je v življenju to izkazalo za najbolj prav. Ni za popuščat in biti preveč prijazen do ljudi, ki znajo samo izkoriščat ter zafrkavat. V bistvu pri sebi opažam, da so izkoriščevalci kar sami popadali iz mojega življenja. Sedaj imam okoli sebe malo prijateljev, ampak ti niti najmanj niso izkoriščevalci.

Se še tu in tam pojavijo kakšni, ki si dovolijo preveč in enim ne zaleže niti če jim 10x povem, da naj mi dajo mir. S takšnimi nimam problema jim pokazat kako drugače, da razumejo, če že imajo težave s slušnim razumevanjem. Tako sem na delovnem mestu kar fizično obračunala s sodelavcem. Od takrat dalje imam blažen mir 🙂

Glede fantov ti ne vem kaj svetovati. Verjetno kot večina žensk padaš na lepe osvajalske besede in potem šele vidiš, ko ti čez čas pokaže svoj pravi obraz, s kakšnim tipom imaš opravka. Sama teh težav nikoli nisem imela, ker sploh ne trzam na tiste osvajalske puhlice, ki so jih eni pripravljeni govoriti samo zato, da te dobijo. Itak mi štejejo samo dejanja in ne besede, laži zavoham na kilometre, tako da nasploh tisti ološ od tipov so pri meni vedno odpadli.

Bedake res skenslaj. Blokiraš v telefonu in je zadeva rešena, pa ti ni potrebno več brati bednih smsov.
Pri sodelavcu verjetno moje poti ne boš ubrala. Če si šibka punca brez fighterskih sposobnosti, ti to tudi odsvetujem. Lahko ga vržeš na totalen ignore in se do njega obašaš kot da je zrak- ga ne vidiš, ga ne slišiš, ne obstaja.

Mogoče te pa takšni ljudje potrebujejo in si v bistvu za to poslana in je to tvoje poslanstvo,ker če se ti to nenehno dogaja potem vidijo nekaj v tebi ,nekaj dobrega, in poguglaj malo na net s takšnimi boš znala shajati le svoj talent razvij do konca

Jaz se držim preprostih načel “Ne stori drugim, kar ne želiš, da drugi storijo tebi”
Od ljudi pričakujem neko osnovno vljudnost, vljudna pa sem tudi jaz, v službi pa strokovnost, opravljanje svojega dela, fer odnos. Dobri odnosi v službi so veliko vredni. Jaz nekaj časa še umirjeno, vljudno, a povsem zaresno postavim meje in skušam rešit situacijo. Kadar ne gre, pa poskušam čimprej situacijo zapustit, zapustit ljudi.

Je pa še nekaj. Naše obnašanje, drža, besede, so tiste ki privlačijo ali pa odbijejo ljudi. Se pravi, če imaš nek vzorec s kakšnimi ljudmi si obdana, moraš najprej spremembe narediti pri sebi.

Veš kaj je meni najbolj všeč pri takih ljudeh?

Da jih lahko z besedami tako pre**kaš, da ostanejo brez njih. Preberi kakšno knjigo za osebno rast, inteligenco, čustva itd. Marsikaj se ti bo odprlo.

Sem imela podobne težave v OŠ..danes lahko rečem, da sem popoln flegmatik. V bistvu me takšni ljudje spravijo v smeh, ker se sami ne zavedajo kako nizko so. In ko ob mojem smehu vidijo, da me ne morejo zj**at..so celi sladki.

Glavo gor in samozavestno naprej!