Iščem se
Lep pozdrav!
Imam problem, zato se obračam na vas. Pred letom sem se zaljubil v prijateljico, ki pa je takrat imela fanta. Dolgo časa ji nisem povedal, vendar nisem zdržal in sem ji nekega dne iskreno priznal, da jo ljubim. Vedel sem, da ona ne čuti enako, pričela je jokati in mi rekla, da me ima zelo rada, vendar le kot prijatelja. Nekako sem sprejel, drugega mi ni preostalo. Meseci so tekli, s prijateljico sva imela še vedno odličen odnos. Potem pa preobrat…že nekaj časa mi je pisala punca, najprej sem jo ignoriral (tu pa tam sem ji odpisal). Ta kolegica, v katero sem bil zaljubljen se je pustila s fantom. Nekega dne sva se srečala in povedala mi je za svoja čustva, rekla mi je da me ima še vedno zelo rada in da bi si želela, da bi postala nekaj več. Bil sem v šoku, čustva do nje so se ohladila, vendar ne povsem. S to drugo punco, sva se srečevala, lepo mi je bilo in postala sva par. Medtem pa sem moji prijateljici dajal “napačne” signale (dosti časa ji nisem povedal, da imam punco, z njo sem bil v rednih stikih, tudi videvala sva se in prišlo je do spolnega odnosa, katerega sem si tako želel, enostavno tako zelo me je privlačila, da sem punco prevaral). Vem, da nisem ravnal prav, tega sem se takoj zavedal (ni bilo prav do punce, do prijateljice in seveda tudi do sebe, da sem to storil). Nakar sem prijateljici povedal, da imam punco in je prekinila stike.
S punco sva se razšla po 8 mesecih. Razhod me je seveda prizadel, dosti časa sem potreboval, da sem dal to čez. Večkrat se se spomnil na prijateljico, in nisem se počutil v redu, za vse kar sem storil, verjetno je tudi nisem v celoti prebolel.
Potem pa jo nekega dne ponovno srečam, pozdravila me je, izmenjala sva si nekaj besed, ampak videlo se ji je, da ji ni do pogovora. Čez nekaj dni sem ji pisal sms, da bi se rad z njo pogovoril, prosil sem jo, če mi da to priložnost. Privolila je. Opravičil sem se ji za vse, povedal sem ji, da sva se z punco razšla. Rekel sem ji, da si želim ohraniti stik z njo, da bi bila lahko prijatelja…bila je tišina, vendar je rekla, da bi lahko bila, če bova odkrita en do drugega in strinjal sem se. V tem času, sva se kar pogosto družila, stala mi je ob strani v dobrem in slabem, marsikateri moj izpad jeze je obrnila v smeh, mi dajala nasvete, se veselila z mano, ogromno tega je bilo.. Bolelo me je, ker sem videl kako se trudi zame, jaz pa ji v težkih časih nisem stal ob strani, še hujše…na nek način sem se poigral z njo, čeprav je bilo to daleč od tega, kar sem si želel. Pet mesecev, sva se skoraj vsak dan videvala, šla na sprehode, kosila, večerje, pijače… prišlo je tako daleč, da sva ponovno pristala v postelji (še vedno me noro privlači in sex z njo je enostavno božanski, čeprav vem, da se ona dosti bolj potrudi zame kot pa jaz zanjo). Med tem, mi je začela pisati druga punca, večkrat sva se srečevala. Je precej mlajša od mene (razlika 5 let). Povedala mi je, da sem ji všeč, jaz pa nisem vedel kaj naj. Nekako sem se počutil grozno. Prijateljici sem ponovno “lagal”, saj nisem bil odkrit do nje.
Nato mi kolegica napiše, da bi mi rada nekaj povedala. Ko sva se srečala mi je povedala točno to, kar sem se najbolj bal. Priznala mi je, da so se njena čustva do mene ponovno obudila in da bi rada izvedela, če si tudi jaz želim kaj več kot samo prijateljstvo. Prizadel sem jo, vem in to že drugič. Nekako sem se ustrašil, vendar česa? Vem, da se še iščem in da ni prav, da se tako nehote poigram s čustvi do osebe, ki me ima iskreno rada. Po tem, sva se samo še enkrat videla, povedala mi je vse, med drugim tudi to, da sem jo zelo razočaral. Od takrat naprej nimava več stikov. Boli me, ker nisem si tega želel. Nisem si želel na tak način uničiti najinega prijateljstva. Večkrat razmišljam o tem in to me zelo muči. Ne prepoznam se in ne vem sploh kaj bi rad. Prosim za kak nasvet, kako naj se soočim s tem, da ne bom več prizadel oseb, ki jih imam rad, vendar jim tega ne znam pokazati. Že vnaprej hvala.
Pozdravljeni.
Ne vem, če sem čisto dobro razumel vso dinamiko dogajanja. Vsekakor se zdi, da s prijateljico ne najdeta pravega timinga. Menim, da je glavni razlog v tem vaša neodločnost. Po drugi strani se vaš svet preveč vrti okrog žensk.
Najdite najprej stik s tem kaj želite vi. Predlagam vam, da se več družite z moškimi prijatelji. Z njimi boste okrepili občutek lastne moške identitete. Samo s tem občutkom ste lahko dober ljubimec, partner in v končni fazi tudi prijatelj. Če v bližini ženske izgubite svojo moško identiteto in ona postane vaš center (in obsesija) potem takšen partnerski odnos težko funkcionira.
Koliko ste stari?
Meni se zdi, da ni tako težko, vsaj v takih situacijah, ki jih opisuješ. Preden nekaj storiš, samo pomisliš, če bi s tem dejanjem prizadel koga od tebi bližnjih. In potem se odločiš, ali boš dejanje vseeno izpeljal ali ne.
Meni je čudno, da si še drugič prizadel tako zelo dobro prijateljico, pa ne le to, praviš da je bil tudi seks z njo božanski. In to na isti način. Sicer nisi natačno napisal, kako si jo prizadel, a sklepam, da si jo zavrnil, ker si se dobival hkrati še z drugo punco. Zanimivo pa je, da drugih punc nič ne opevaš, le to, ki si kar dvakrat že razočaral.
Meni se zdi, da se bojiš vezati z njo, da se bojiš izgubiti to svobodo z drugimi puncami, ki bi jih morebiti lahko imel. Čeprav, imel si jih tui sedaj, punco si razočaral tudi sedaj, zato ne razumem dobro. Mogoče imaš dovolj punc okrog sebe in ne čutiš kaj pomeni imeti eno ta pravo ob sebi in se ji predati in pri tem druge punce pustiti drugim.
Prizadel sem jo, ker nisem bil odkrit z njo. Od mene je pričakovala, da bova skupaj. Ko mi je ponovno povedala za svoja čustva, sem se ustrašil in za nekaj časa prekinil stik z njo. Pa čeprav me je prosila za pogovor, si nisem vzel časa zanjo, ker sem dal prednost drugi punci, ki pa mi je za kratek čas “zmešala” glavo in to je bilo to. Verjetno se res bojim vezati s to punco, ker je popolna in vsak moški bi si jo želel imeti ob sebi, ne vem zakaj to počnem, imam jo rad, res jo imam, pa vem da sem jo z mojim neprimernim obnašanjem večkrat prizadel in jo tudi izgubil.
Verjetno se bojiš vezati, ker nekje podzavestno veš, da ji ne bi mogel biti zvest oziroma ker se za kaj takega (resno zvezo) še nisi povsem odločil in si tega pravzaprav niti ne želiš dovolj močno.
Še vedno ste relativno mladi, še imate nekaj časa, da čustveno dozorite. Vzemite opisano situacijo kot življenjsko lekcijo in začnite živeti naprej.
Upam, da ste resno premislili o tem kaj sem vam napisal v prejšnjem prispevku. Morda se ne zdi, vendar je za vas krepitev moške identitete in samozavesti zelo pomemben življenjski izziv.
Bodite dobro.