[list][/list]Dober vecer,

Imam naslednji problem. Sem mamica samohranilka, koncano imam gimnazijo, faksa nimam nobenega. Delam v podjetju kjr sem placana stimulacijsko. Vedno se moram res trudit da dobim za 6 ur dela 1000 eur. Slisi se super, je super, a tega da se moram borit za placo, ki je odvisna od mene, me sproti unicuje. Zelim si biti negdo, zelim studirati psihologijo, izredno, denar bi ze nekako dobila, casa pa za to nimam. Ne morem reci da delam fizicno, niti da mi kaj manjka, si pa zelim da bi lahko odklopila sluzbo, ko sem doma. Ze itak delam popoldneve, pridem tri krat na teden vsak teden domov ob 20 uri ali okrog 22 ure. Razmisljam, da bi odsla v avstrijo delat, otroka pa bi pustila v varstvo mami, da bi zasluzila vec, kasneje ko bi si uredila stanovanje bi ga vzela s sabo. Vem, da psihologinja ne bom mogla biti, da bi delala zase kot s.p (to kar delam) poleg otroka in samohranilka…ja kje pa, zal ne gre. Odlicno govorim nemski imam moznost sluzbe v avstriji. Prosim pomagajte, svetujte, kritizirajte. Kaj bi naredili vi? O vsem se pomenim z ocetom. Nekako se ne strinja z mano, pravi, da v avstriji bom vedno le delavka, nimam prihodnosti, naj ostanem tu kjer sem.

Hvala ze vnaprej

Pozabila sem omeniti da bi delala od ponedeljka do petka v avstriji, v petek zvecer bi bila ze v sloveniji pri otroku..do ponedeljka.

Kej naj ti recm, jst bi sla, ce bi vedela da bom otroka kmal lahk k seb vzela

Hejla!

Po eni strani sem zasledila, da si zelis, po drugi pa se mi zdi da ne. Siver pa ne vem kaj ti ne pase..6 ur dela za 1000 eurov. Kaj bi se rada???

Kako vas lahko delo v Avstriji približa vašemu cilju, da končate študij psihologije in začnete delati kot psihologinja? Boste imeli v Avstriji več časa in energije za študij?

Zakaj želite postati psihologinja?
Kaj bi bile prednosti življenja v Avstriji? In kaj so prednosti življenja v Sloveniji?

Nikakor ne bi pripomoglo k studiju psihologije, saj zal vem, da ni mogoce glede na to, da sem samohranilka z malim otrokom. Pripomoglo bi k tebu, da bi zasluzila vec, zazivela na novo, mislim da bi koristilo tudi otroku, saj ima vec moznosti za boljso prihodnost v Avstriji.

Aha, torej je vaš cilj izboljšati predvsem svoj materialni in siceršnji status, in ste idejo o študiju psihologije opustili. Dobro. To, da imate otroka sicer ni razlog, da ne bi mogli začeti in končati študija.

Ali se motim, če napišem, da je del vaše motivacije povezan tudi s tem, da želite pobegniti od okolja, kjer sedaj živite (ne samo službe)? Če je temu tako, me zanima kaj je tisto, kar vas moti sedaj?

Določen % ljudi bo vedno migriral zaradi materialnega statusa. Nič ni narobe s tem. Je pa dobro vedeti kakšni so globlji razlogi za migracijo v drugo državo. Ali so vaši starši dovolj pri močeh, da bodo lahko odgovorno skrbeli za vašega otroka? Kje je otrokov oče?

Kar koli že naredite, dobro izračunajte koliko boljši bi bili realni pogoji dela in drugi pogoji v Avstriji. Če bodo, velja narediti ta korak. Zavedati pa se morate, da se bo z vašo odsotnostjo vsaj deloma od vas odtujil vaš otrok. Temu se verjetno ne boste mogli izogniti.

Pobegnila bi od sluzbe, preteklosti, bolecih spominov, okolja ki me vedno znova spominjata nanj. Otrokov oce se je odpovedal vseh stikov, skrbnistva. To me najbolj skrbi, da bi izgubila se to kar imam-povezavo s sinom. Da bi se oddaljil od mene

Starsi so pri moceh in imajo ga zelo radi.

Sprememba okolja lahko včasih pomaga (če smo v novem okolju obkroženi z drugačnimi ljudmi in nas okolje pozitivno podpira). Vendar, prej ali slej nas preteklost in boleči spomini dohitijo. Če smo takrat boljša verzija sebe, lahko naredimo korak naprej, če nismo, nas zopet potegnejo v temo.

Na preteklosti in bolečih spominih lahko delate kjer koli – tudi v Sloveniji.

Želim vam, da najdete svoj mir – v tujini ali v Sloveniji.

Če bo res iskala delo v Avstriji, išči sama prek oglasov in ne prek agencij, ki te bodo nategnile.

Glede otroka pa res dobro premisli. Oče moje prijateljice je delal v tujini in hodil domov ob vikendih – ona bi raje, da bi umirali v revščini, kot da je bila praktično brez očeta. Ni tako preprosto, kot se sliši. Koliko je star sin? Bo on zdržal takšen ritem?

Star je 4 leta. Ne vem kako bi to vplivalo nanj. Prav to me skrbi..

Ne razumem. Zakaj otrok ne bi smel s tabo v avtrijo? Pac tam prijavis bivalisce in ker placujes avstrijske davke, si pac delezna avstrijskih ugodnosti (v primeru da tam ratas brezposelna in gres na njihov zavod).

Kaksno delo pa bi opravljala tam?

Kolega zivi in dela v grazu s 5.st.izobrazbe, za delo nekega ala hisnika dobiva 1.700€, zivi sam v 30 kvadratih in mesecno placuje 300€ najemnine plus 50€ stroskov. Ful enih zadev, ki jih mi placujemo extra, je pri njih vstetih v ceno najemnine.

Jaz ti predlagam, da se pozanimaj o delu v avstriji, kakor vem, je itak 3-mesecna poskusna doba, preden te za stalno zaposlijo.

Pravis da se o pomembnih receh posvetujes z ocetom. Nikar, odlocajse zase in glede na svoje zelje, potrebe. Naberi si informacije pri samem viru, in potem skoci v vodo. Oce ima svojo zgodovino za sabo, morda je se miselnosti Bolje vrabec v roki kot golob na strehi in se bolj drzi neke sigurnosti, ampak ce si motivirana, bos uspela.

Maleg pa tudi lahko vpises v tamkajsnji vrtec-pozanimaj se kako je tam urejeno za tujce.

Pozdravljena!

Če imaš priložnost iti v tujino, in v sebi veš, da ti lahko uspe, pojdi, ne poslušaj drugih, razen svojega srca. Sledi svoji intuiciji, navadno ženske nimate slabe in se izkaže v mnogih primerih kot pravilna.
Otroka vzemi s sabo. Morda ne takoj, počakaj, da urediš vse formalnosti s službo in bivališčem, nato pa ga vzemi s sabo.
Jaz na tvojem mestu nebi izpustil iz rok take priložnosti. Imaš priložnost naučiti se tujega jezika (kakor tudi tvoj otrok), pridobiti izkušnje in zaslužiti denar ter s tem postaviti se na noge in dobiti trdo kožo- tako veš, da se lahko zaneseš nase in tvoje življenje (in življenje tvojega otroka) ni odvisno toliko od drugih, kot od tebe same. Tako si si sposobna krojiti svojo usodo.
Velika prednost Avstrije je že ta, da je blizu Slovenije in si lahko dokaj pogosto privoščiš obisk družine in prijateljev (petek popoldne v Slovenijo, nedelja popoldne nazaj). Če ti ne uspe (kar ti mora, če imaš le malo volje in namena), se še vedno vrneš nazaj v Slovenijo, bogatejša za veliko izkušnjo in morda tudi težja za nekaj denarja, katerega v tem času prihraniš.
Sem tudi sam v tujini in tako govorim tudi s svojimi izkušnjami. Nimam pa izkušenj glede imeti otroka s sabo, ampak vseeno mislim, da se da povsem normalno živeti tudi z njim. Potrebna je le volja.
Torej moj glas gre za možnost “pojdi”.

Kakorkoli se odločiš ti želim srečo in mir v življenju. Pa naj bo to v Sloveniji, ali pa v Avstriji.
Matjaž

AnaMamica, skušam se vživeti v tvojo kožo in razumeti tvoje razloge, zakaj želiš oditi. LJudje smo vedno narejeni tako, da želimo iti na boljše, to je v naši naravi in tudi prav je tako. Pa vendar. Rada bi ti povedala svojo izkušnjo “bežanja v tujino pred svojimi problemi”. Ko sem odhajala v Anglijo (to je bilo še v času brez interneta in nizkocenovnih poletov), sem imela v mislih samo to, da se rešim žalosti in bolečine, ki me je spremljala tu, v Sloveniji. O razlogih zdaj ne bi. Tujino sem si predstavljala kot odrešitev za vse svoje tegobe. Zelo sem se zmotila. Ko sem prišla tja, so se moji občutki samo še podeseterili. POleg že siceršnjih problemov sem si naložila še nove, saj sem prišla v povsem novo okolje, brez prijateljev, brez znancev, brez sorodnikov. Kar nekaj časa sem bila povsem sama. Samo trma me je obdržala tam, da nisem ušla domov že po nekaj tednih, ampak sem zdržala načrtovano leto dni. Moja šola od takrat je, da je v povsem novo okolje dobro iti takrat, ko si v sebi sicer zelo trden in močan, ko imaš življenje v glavnem poštimano in urejeno. V tujini se vsi problemi, ki jih imamo doma, pogosto še povečajo, seveda iz drugih razlogov. Odhod v tujino ni lahek, čeprav se od tukaj zdi tako.
Zavedam se, da smo ljudje različni, in moja izkušnja ne bo nujno tudi tvoja, a ker iz tvojega pisanja lahko razberem, da si trenutno zelo ranjena, žalostna, utrujena in daleč od veselja, sem ti napisala to v dodaten razmislek, ko se boš odločala.
Pa vso srečo, neglede na to, ali boš ostala tu ali se boš odločila za tujino.

AnaMamica,

Ljudje smo različni in samo ti veš, ali boš prenesla ločitev od otroka. Moj bo star tri in v tej fazi si ne znam predstavljati, da ga ne vidim vsak dan. Samo enkrat sva bila ločena tri dni, do sedaj, pa mi je že drug dan bilo „za pobegnit“ od tam.
Delam v Avstriji, že deveto leto. Tukaj bom, dokler mi bo dano. Zakaj? Ja, plača je boljša, otroški dodatki so višji (enaki za vse, ne glede na tvoj prihodek), če si samohranilka, plačaš manj davka, tako da spet zaslužiš malo več…
Finančno mi gre torej dobro…vendar…vozim se 2 uri na dan – uro na del mesto in uro nazaj. Težkega dela nimam, sem v pisarni. Živimo še vedno v slo, kar je po eni strani dobro, po drugi ne…
Na tvojem mestu, če se odločiš za odhod, poišči stanovanje v bližini vrtca. Otrok je za vrtec star dovolj. Jezika se bo naučil zelo hitro, ti boš z njim, on s tabo….Je pa odvisno od tega, kakšno službo dobiš (če delaš popoldan ali nočne bo težje).
Tudi tukaj imaš možnost skrajšanega delovnika, tako da to ne bi smel biti problem. Samo vseeno se moraš zavedati, da bogata z normalnim delom tukaj ne boš.

Sama sem odšla v ATU, ko sem se ločila, ko sem menjala celotno okolje (prijatelje, staro službo, družino – ki je več ni bilo).
Čutila sem, da potrebujem spremembo….

Četudi zlomljenega duha, takrat, ranjena od vsega, sem se postavila zase in za svoje otroke, da bo njim in meni bolje.
Da boš samo delavka ne drži. Je pa od posameznika odvisno, kako močan je in koliko se znajde. Uspe pa lahko vsak tudi tukaj.